Primer pred sodiščem EU bo po pričakovanjih poznavalcev oblikoval prihodnost evropskega nogometa. Poznavalci tako vlečejo vzporednice s prelomnim primerom Bosman iz leta 1995, ki je z odpiranjem trga za čezmejne prestope močno oblikoval nogometno krajino v preteklih 25 letih, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.
Projekt superlige je športno javnost pretresel aprila 2021 in hitro doživel polom. Močno se je načrtom uprla Evropska nogometna zveza (Uefa) s slovenskim predsednikom Aleksandrom Čeferinom na čelu. Ta trenutno vodi najpomembnejši in najmočnejši projekt klubskega nogometa na stari celini, ligo prvakov.
Od 12 klubov, ki so ustanovili superligo, jih je devet v nekaj dneh odstopilo od projekta, ostali so le Real Madrid, Barcelona in Juventus, ki še vedno zagovarjajo to tekmovanje kot rešitev za evropski nogomet. A na drugi strani jim nogometni deležniki pod okriljem Uefe, Združenja evropskih klubov (Eca) in navijaških organizacij očitajo, da jim je mar za lastne prihodke, za nogomet na splošno pa ne.
V sporu Uefa trdi, da ima pristojnosti tako regulirati trg kot tudi izvajati komercialne dejavnosti na njem. Na drugi strani snovalci superlige krovno zvezo obtožujejo zlorabe monopolnega položaja.
Na vrsti je mnenje generalnega pravobranilca sodišča EU Atanasiosa Rantona, ki bi lahko nakazal smer končne odločitve. To naj bi sodišče izdalo v začetku prihodnjega leta.