Kljub temu, da je na ravni EU lani v prometnih nesrečah življenje izgubilo dva odstotka manj ljudi kot leto prej, v primerjavi z letom 2019 pa 11 odstotkov manj, tempo upadanja ne dosega želenega 4,5-odstotnega letnega zmanjšanja, skladno s katerim bi dosegli cilj, da se število smrtnih žrtev prometnih nesreč do leta 2030 prepolovi, so izpostavili v Bruslju.
V Sloveniji je na cestah lani življenje izgubilo 82 ljudi oz. 39 na milijon prebivalcev. Absolutno število žrtev se je v primerjavi z letom prej zmanjšalo za štiri odstotke, v primerjavi z letom 2019 pa za 20 odstotkov. V primerjavi z enakim obdobjem lani je Slovenija letos zabeležila več kot 25-odstoten upad števila smrtnih žrtev.
Najnižje vrednosti od začetka vodenja sodobnih evidenc so lani zabeležili na Češkem, Cipru, Poljskem, v Romuniji in na Finskem.
Romunija je medtem kljub rekordnemu upadu še vedno pri vrhu po številu smrtnih žrtev na milijon prebivalcev (81). Pred njo je zgolj Bolgarija (82/milijon), nedaleč zadaj pa ji sledita Latvija (75/milijon) in Hrvaška (71/milijon).
V EU so sicer najvarnejše švedske, na katerih je lani umrlo 22 ljudi na milijon prebivalcev, in danske ceste, na katerih je življenje izgubilo 26 ljudi na milijon prebivalcev. Še manj ljudi je lani sicer umrlo na cestah na Norveškem in na Islandiji (20 oz. 21 na milijon prebivalcev), ki pa nista članici EU.
Leta 2018 si je EU zastavila cilj 50-odstotnega zmanjšanja števila smrtnih žrtev v cestnem prometu do leta 2030. Evropska komisija je nato marca lani predložila sveženj predlogov za izboljšanje varnosti v cestnem prometu, vključno s posodobljenimi zahtevami za vozniška dovoljenja in ukrepi za boljše čezmejno izvrševanje cestnoprometnih predpisov.