Prav tako vožnjo moti prehranjevanje, ličenje, kajenje in iskanje stvari v avtomobilu. Še posebej morajo biti pozorni poklicni vozniki, ki so izpostavljeni večjemu naboru motenj znotraj vozila. Če k temu prištejemo še dejavnik utrujenosti, je tveganje za nastanek prometne nesreče še toliko večje, opozarjajo.
Kaj vse vpliva na kognitivne sposobnosti voznika, je v doktorski nalogi ugotavljala Tina Cvahte Ojsteršek s fakultete za logistiko Univerze v Mariboru. V terenskem eksperimentu so 23 udeleženih voznikov v realnem okolju izpostavili 15 motnjam znotraj vozila. Podatki so pokazali, da je z vidika odvrnjene pozornosti od prometnega okolja najbolj problematična uporaba mobilnega telefona ter nastavljanje radia in navigacijskega sistema. Pri teh nalogah so vozniki skozi vetrobransko steklo gledali le tretjino časa. Pri nastavljanju klimatskega sistema so vozniki stran od ceste gledali polovico časa, so navedli v AVP.
Pri voznikih ob aktivni uporabi mobilnega telefona različne študije medtem ugotavljajo do 50 odstotkov slabši reakcijski čas kot pri vožnji v normalnih pogojih. Podaljša se zavorni čas, lahko pride do menjave voznih pasov brez nadzora, vožnje na prekratki ali neustrezni varnostni razdalji, neenakomernega tempa vožnje ter počasnejšega ali neustreznega zaznavanja prometne signalizacije.
Če je voznik pri hitrosti 60 kilometrov na uro nepozoren pet sekund, v tem času prevozi razdaljo več kot 83 metrov, opozarjajo policisti. Še večje tveganje pa je na avtocestah, kjer pri hitrosti 130 kilometrov na uro v petih sekundah prevozimo več kot 180 metrov. Gre za podobno tveganje, kot da bi takšno razdaljo prevozil z zaprtimi očmi. Voznik vozi z bistveno zmanjšano pozornostjo in s tem ogroža sebe in vse druge udeležence prometa.
Agencija zato voznike opozarja, da med vožnjo ne upravljajo s telefonom, ne pregledujejo družbenih omrežij, ne brskajo po spletnih straneh in ne fotografirajo ali snemajo, saj je vožnja aktivnost, ki zahteva vso pozornost. V primeru nujne uporabe mobilnega telefona voznike prosijo, da se ustavijo na varnem in primernem mestu zunaj vozišča.
Letos do konca septembra je policija ugotovila 18.478 kršitev prepovedi uporabe naprav ali opreme, ki zmanjšujejo voznikovo slušno ali vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanja vozila. V celotnem lanskem letu jih je bilo 25.670, leto pred tem pa za skoraj četrtino več, oziroma kar 33.297.
Med kršitelji tudi letos izstopa starostna skupina od 35-44 let, ki s 30 odstotki predstavlja skoraj tretjino kršiteljev, sledita skupini od 25-34 let s 23 odstotki ter od 45-54 let z 22 odstotki.
Glede na vrsto udeleženca je bilo med vozniki osebnih vozil 11.913 kršiteljev (64,5 odstotka), voznikov tovornih vozil je bilo 4887 (26,4 odstotka), med vozniki e-skirojev je bilo odkritih kršiteljev 24, med kolesarji pa 526.
Agencija za varnost prometa in policija bosta v ponedeljek tako pričeli drugo letošnjo nacionalno preventivno akcijo Varno brez telefona v prometu, ki bo trajala do konca tedna.