Med novo registriranimi osebnimi avtomobili so lani v uniji prevladovali tisti s povsem bencinskim motorjem (34,5 odstotka). Sledili so priključni in navadni hibridi z bencinskim motorjem (28,3 odstotka), povsem električni avtomobili (14,5 odstotka), avtomobili s povsem dizelskim motorjem (14,3 odstotka), priključni in navadni hibridi z dizelskim motorjem (5,5 odstotka) in avtomobili z drugimi alternativnimi pogoni (3,0 odstotka), je ta teden objavil evropski statistični urad Eurostat.
Ob visoki rasti novih vozil s hibridnim in povsem električnim pogonom v zadnjem desetletju, še posebej v zadnjih nekaj letih, se je zdaj skupni delež tovrstnih novih avtomobilov izenačil z deležem tistih izključno z motorji z notranjem zgorevanjem. Prvih je bilo lani 48,3 odstotka, drugih pa 48,8 odstotka.
V devetih članicah EU je delež novo registriranih hibridnih in električnih avtomobilov presegel 50 odstotkov, to so bili Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Belgija, Danska, Nizozemska, Švedska in Finska. Najvišji je bil z 78 odstotki na Finskem, sledili sta Švedska z 69 odstotki in Nizozemska z 68 odstotki.
Na drugi strani so bili ti deleži najnižji v Bolgariji (sedem odstotkov), na Češkem (20 odstotkov) in Hrvaškem (28 odstotkov). Takoj za to trojico na dnu lestvice pa je že Slovenija z 31,8-odstotnim deležem.
Samo električnih avtomobilov je lani skupno gledano po cestah v EU vozilo že več kot 4,4 milijona, kar je 88-krat toliko kot v 2013 in 12-kratnik številke iz 2018. Še posebej močan skok novih registracij teh vozil je bil med 2019 in 2021.
Delež električnih avtomobilov med vsemi v EU je bil lani pri 1,7 odstotka, v Sloveniji pa pri 1,0 odstotka.
Tudi lanski delež novo registriranih povsem električnih avtomobilov je bil v Sloveniji z 8,9 odstotka precej pod povprečjem EU.