Kot režiserka se je z besedilom soočila Ira Ratej, ki je tekst mestoma oklestila in priredila za sodobnega gledalca. Igro o družbi, kot jo je označila, je postavila v 70. leta in jo tudi glasbeno opremila. Premiera bo v soboto ob 19.30.
Ira Ratej Revizorja bere kot družbenokritično dramo, čeprav je označen za komedijo. Smeh je pri tem ni zanimal, ampak ga je želela postaviti kot "resno kritiko ali komentar družbe". Gogoljev tekst namreč dojema kot nekaj skrajno resnega, kot napoved tistega, kar živimo danes, je pojasnila na današnji novinarski konferenci.
Igra se dogaja v malem mestu in tematizira korupcijo, zaradi česar bi po oceni Ratejeve lahko nastala kjerkoli in kadarkoli. Sama se je odločila, da predstavo umesti v 70. leta minulega stoletja, ko še ni bilo na razpolago sodobnih naprav. Iz tega obdobja je izbrala tudi glasbo.
K postavitvi Revizorja na ljubiteljskem odru jo je povabila prejšnja umetniška vodja Šentjakobskega gledališča Mojca Kreft, ker pa igra vključuje 26 oseb, je ohranila 11 likov in jo poleg priredbe tudi aktualizirala za današnji čas. V predstavi je razširila lik gospodinjske pomočnice, mlade izobražene prekarke, ki opravlja dela, za katera ni bila šolana. S tem se je uprla Gogoljevi nameri, da bi izpostavila le pokvarjene posameznike. "Ker ne živimo več v subtilnem času, moramo videti tudi, kdo je žrtev te korupcijske družbe," je pojasnila.
Po oceni dramaturginje Eve Jagodic je režiserka subtilnost, ki jo vsebujejo tovrstne igre iz starejših obdobij, podčrtala tudi s tem, da je besedilo poenostavila v jeziku in podkrepila s katero od replik, ki jih je mogoče slišati vsakodnevno. Predstava tako po njenem mnenju ne bo zbujala huronskega smeha, ampak smeh nemoči in samemu sebi.
V 70. letih sta navdihe iskali tudi scenografka Barbara Matul Kalamar in kostumografka Katja Komljanec Koritnik. Prva si je prostor zamislila kot kulturni ali zadružni dom, ki so bili v tistem času priljubljeni in uporabni prostori za srečevanja. V ospredju je postavila "tisto, kar služi telesu, to sta šport in hrana, kultura pa je postavljena nekam v ozadje". Druga je izhajala iz barv, saj so bila 70. leta po njeni oceni zelo slikovita in uporabna za oder.
Predstava bo po napovedih direktorja Mihe Goloba združila cvetober Šentjakobčanov, saj bo v njej nastopilo več dolgoletnih članov gledališča, ob njih pa tudi ena najmlajših članic Tinkara Vrbinc Burnać, ki je poskrbela še za koreografijo. Glavno vlogo bo odigral Gregor Usenik.
