Kot je o razstavi zapisal muzikolog in dirigent Tomaž Faganel, v Krekovi spominski sobi, ki želi biti veren posnetek mojstrovega ustvarjalnega zatočišča v leškem domu, vstopamo v čas in okolje skladateljevega ustvarjanja. "V njegovi sobi nam je mojstrova glasba blizu, neposredno nas nagovori, bolje jo razumemo," je poudaril.
Pojasnil je, da o glasbenih začetkih Uroša Kreka, ki se je rodil v Ljubljani 22. maja 1922, vemo bolj malo. Po študiju slavistike in diplomah iz dirigiranja ter kompozicije je delal v glasbenem programu takratnega Radia Ljubljana, bil je raziskovalec Glasbenonarodopisnega inštituta in poldrugo desetletje profesor kompozicije na ljubljanski Akademiji za glasbo.
"Že s prvimi skladbami je zarisal svoj skladateljski kredo, z močjo in ostrino, od katerih ni nikoli odstopil. Uroš Krek spada med najvidnejša imena slovenske glasbe po drugi svetovni vojni. Njegove orkestralne in komorne skladbe, pesmi s klavirjem in zborovske skladbe so zdaj del antologije in trajna last slovenske glasbe," je izpostavil Faganel.
Krek, ki je od leta 1979 živel v Lescah in je bil radovljiški častni meščan, je bil od leta 1997 tudi častni član Društva ljubiteljev stare glasbe Radovljica, ki vsako leto organizira tradicionalni Festival Radovljica. Zato bodo Krekovo spominsko sobo odprli prav ob današnjem začetku 40. Festivala Radovljica.
