V berlinskem muzeju Bode hranijo najpomembnejšo zbirko španskega kiparstva iz obdobja pred 19. stoletjem v Nemčiji. Z novo serijo razstav Španski dialogi želijo zbirko predstaviti na razstavah, ki presegajo konvencionalne umetnostnozgodovinske meje glede zvrsti in obdobij ter jo postaviti v dialog s povabljenimi umetniki in institucijami. Serijo uvaja izbor osmih mojstrovin Pabla Picassa iz muzeja Berggruen, piše na spletni strani muzeja.
Picasso je menil, da umetnost nima ne preteklosti in ne prihodnosti, da se ne razvija, da ni ne stara ne sodobna, ampak jo je treba presojati le glede na njeno pomembnost v določenem trenutku. A sam je preučeval, interpretiral in predeloval dela svojih predhodnikov, kar kaže, kako pomembno je bilo zanj oziranje v preteklost, da bi razumel in odslikaval sedanjost. To je tudi eden od razlogov, zakaj je Picasso tudi v 21. stoletju izjemna, čeprav včasih kontroverzna osebnost.
Že v zgodnjih fazah svoje kariere je Picasso pridobil nešteto umetniških reprodukcij in izvirnih del starih mojstrov ter sodobnikov, ki so mu služila kot stalni vir refleksije za njegova dela. Španska umetnost je v njegovem univerzalnem imaginariju zavzemala osrednje mesto, saj je v otroštvu in letih študija v Malagi, La Coruni, Barceloni in Madridu spoznaval njeno širino in raznolikost.
Razstava je razdeljena v štiri dele. Prvi del vzpostavlja most med Španijo in Nemčijo v 21. stoletju in kontekstualizira zgodovinske predsodke, ki še danes obstajajo med državama. Drugi analizira portrete kot instrument moči od 14. stoletja dalje. Tretji se osredotoča na čustva in njihovo upodabljanje v umetnosti. Tema ni nov pojav, saj je bila ključna v španski umetnosti že v 16. in 17. stoletju. Četrti obravnava upodabljanje transcendentalnega.
Razstava bo na ogled do 21. januarja prihodnje leto.
