Razstava prikazuje prebrisanega lisjaka in njegova prijatelja, želvaka Trdonjo in volka Lakotnika ter druge stripovske like.
Kot je zapisala Metka Fujs, avtorica razstave iz Pomurskega muzeja, je postavitev posvečena umetniku, ki se je rodil je v Murski Soboti, v njej končal gimnazijo in bil imenovan za častnega občana, ter rojstnemu dnevu "njegovega in našega najljubšega stripovskega junaka Zvitorepca".
Razstava v drevoredu, poimenovanem po reformatorju Martinu Lutru, prikazuje tega prebrisanega lisjaka in njegova prijatelja, želvaka Trdonjo in volka Lakotnika, ter številne druge priljubljene like, s katerimi so odraščale generacije, pa tudi Mustrovo življenjsko pot.
Muster je zaradi selitve družine zgodnje otroštvo preživel v Krmelju pri Sevnici, nato so se je preselili v Ljubljano in si tam leta 1938 v kinu Matica prvič ogledal Disneyev animirani film Sneguljčica in sedem palčkov. Že takrat se je odločil, da bo postal animator in od tedaj sanjal, kako bo tudi sam ustvarjal risane filme in morda nekoč odšel v Ameriko v Disneyeve studie.
V Ameriko sicer ni odšel, a od takrat ni prenehal risati. Med drugo svetovno vojno se je mama Jolanka s sinovi preselila nazaj v Mursko Soboto. Likovno akademijo v Ljubljani je končal kot akademski kipar, njegovo edino ohranjeno kiparsko delo je spomenik narodnemu heroju Štefanu Kovaču, ki danes stoji pred soboškim Gledališčem Park.
Muster je prevzel Disneyevo gledanje na figuro in človeškim značajem poiskal ustrezno žival, ki jo je upodobil z vsemi človeškimi lastnostmi. V zgodnjih 50. letih 20. stoletja je prvi v Evropi risal stripe z govorečimi živalskimi liki v glavnih vlogah.
"Bralci so z Zvitorepcem potovali v Afriko, v vesolje, na Divji zahod, v ameriške prerije, med kavboje in Indijance, na čudežne otoke. Starejše generacije, ki so bile tedaj otroci, še zmeraj znajo zgodbe na pamet. Vedno sem se trudil, da bi bil Zvitorepec preprost in najširšemu občinstvu razumljiv strip, ki zna vzgajati in zabavati na nevsiljiv način. Liki so na neki način ponarodeli tudi zato, ker se v njih po malem skriva slovenski značaj," so Mustrove besede, zapisane na enem od panojev.
Med letoma 1981 in 2021 je v slovenščini, nemščini, hrvaščini, italijanščini in madžarščini izšlo čez sto knjižnih izdaj o dogodivščinah treh junakov. Njihove prigode so izključno Mustrovo avtorsko delo, zanje je prispeval tako risbo kot besedilo. Veljajo za najbolj brani in najbolje prodajani strip na Slovenskem.
Muster je za sebe vedno trdil, da je animator, ustvaril je okoli 380 televizijskih napovednikov in oglasnih spotov, v Nemčiji, kjer ni delal pod svojim imenom, pa okoli 600 minut risanega filma.
Kljub izjemni priljubljenosti med bralci in gledalci je bila širša vrednost Mustrovega dela kot pomembne oblike umetniškega ustvarjanja v Sloveniji prepoznana šele v njegovih poznih letih, ob razstavi ugotavlja avtorica.
Med drugim je prejel viktorja za delo na področju medijske ustvarjalnosti, soboška občina mu je podelila naziv častni občan, prejel je nagrado mesta Ljubljana, predsednik republike Borut Pahor ga je leta 2014 odlikoval s srebrnim redom za zasluge. Leta 2015 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo.
