Na ogled bo 158 risb pesnika, dramatika, esejista in prevajalca. Z razstavo želijo v muzeju prikazati, da je bilo vizualno izražanje za enega največjih slovenskih poetov enako pomembna notranja nuja kot pisanje.
Kot je na vodstvu za novinarje povedala avtorica razstave Ana Pokrajac Iskra, na razstavi predstavljajo večino risb, ki jih je Mestni muzej Ljubljana v sklopu Župančičeve spominske zbirke prejel od pesnikovih dedičev. Nekaj risb, ki so zvečine spremljava Župančičevemu pisanju, hrani tudi Narodna in univerzitetna knjižnica.
Na razstavi predstavljajo dela iz sedmih skicirk in mape s posameznimi risbami. Risbe v skicirkah je zaradi zvezane oblike mogoče pokazati le preko reprodukcij, medtem ko so risbe, ohranjene na posameznih listih, na ogled v izvirniku. Med risbami se prepredajo Zupančičevi verzi.
Med motivi, ki se ponavljajo v Župančičevih risbah, je Ana Pokrajac Iskra naštela značilne kopice in cerkve iz okolice Koče vasi, risal je tudi Loški potok. Veliko se je zadrževal na Bledu, kjer je imela njegova tašča penzion, in slikal Blejski otok s cerkvijo, na morju je risal jadrnice. Veliko je pogledov na Gosposvetsko cesto v Ljubljani iz okna njegove stanovanja; živel je namreč na Dalmatinovi ulici, rad je risal tudi tramvaj.
Po besedah pesnika, pisatelja in umetnostnega zgodovinarja Miklavža Komelja, ki je tudi avtor besedila za obrazstavni katalog, ne gre za dela, za katera bi se zanimala umetnostna zgodovina, čeprav se motivno ujemajo z interesi pesnikovih sodobnikov, slovenskih impresionistov, še posebej v videnju drevesa kot duhovnega sporočila. Zato pa so neprecenljiva za celovito dojemanje Župančičeve duhovne podobe. V njih lahko pogosto razbiramo beleženje istih impulzov, ki so jih srečujemo tudi v njegovi poeziji.
Opozoril je, da so skoraj vse risbe nastale v prelomnih trenutkih v Župančičevem življenju - okoli leta 1910, ko se je dokončno vrnil v domovino in v času bolniškega dopusta leta 1933 in 1934 ter bivanja v Koči vasi.
Naslov razstave "Pinxi me ergo sum - / Naslikal sem se, torej sem" je zapis, ki ga je Župančič nekoliko humorno zapisal pod avtoportret v skicirki leta 1910. Zapis po Komeljevih besedah ne pomeni, da je imel Župančič svojo risarsko in slikarsko dejavnost za izjemo likovno pomembno - večinoma je v primerjavi z njegovo res vrhunsko poezijo na bolj ljubiteljski ravni, čeprav je bil nadarjen - ampak sta mu tudi risanje in slikanje pomenila pot do iskanja lastne podobe, tako notranje, duhovne kot tudi zunanje.
Med drugim je opozoril na risbo hruške, ki je stala na notranjem dvorišču gradu Koča vas. Drevo, ki je pesnika fasciniralo s svojo nekoliko cikcakasto obliko, ki kaže na to, da je pri svoji rasti moralo preseči določene težave, je Župančič videl kot svoj duhovni avtoportret.
Razstava v malem razstavišču Mestnega muzeja Ljubljana bo na ogled do 30. septembra.
