Obiskovalci si bodo lahko ogledali izdelke obeh mojstric, ki s svojimi izdelki skrbita, da oblačilna dediščina in zavest o njej živi med ljudmi, so sporočili iz Gorenjskega muzeja, kjer bodo za primerjavo novega s starim na ogled postavili tudi nekaj predmetov iz svoje muzejske zbirke oblačil.
Andreja Stržinar poklicno izdeluje kostume. Šiva kostume iz različnih časovnih obdobij, še posebej so jo navdušile kmečke praznične obleke iz 19. stoletja. Njeni naročniki so folklorne skupine, turistična društva, gledališča in posamezniki. Upokojena Sonja Porenta pa goji posebno veselje do ljudskih vezenih. Veze pokrivala, kot so peče, zavijače in avbe. Ustvarja za izziv in svoje veselje, ki ga rada deli z drugimi.
Obe so zasvojile snovne in nesnovne sestavine oblačilne dediščine. Izziv jima je raziskovanje, odkrivanje, spoznavanje in nato dolgotrajna, zahtevna, natančna, naporna, izvirnemu zvesta in dosledna izdelava. Obe sta kot nosilki vpisani v register nesnovne kulturne dediščine. Sonja Porenta kot vezilja po narisku in Andreja Stržinar kot izdelovalka pripadnostnih kostumov.
Povezani sta tudi z zbirko starih oblačil v Gorenjskem muzeju, ki je bila leta 2015 predstavljena na razstavi in v katalogu Obleka, ki je naredila človeka. Stržinar je bila članica študijskega krožka, v katerem so ob pregledu oblačil oblikovali temelje za razstavo in katalog, Porenta pa se je lotila izdelave kopij nekaterih muzejskih pokrival.
"Za delo muzeja je sodelovanje z ljudmi, ki spoštujejo dediščino in jo poustvarjajo, izjemno pomembno, pa tudi v veliko veselje," so izpostavili v Gorenjskem muzeju.
