Kot je na spletnih straneh Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije pojasnila konservatorka Maja Avguštin, je območje Gorenjske drugo največje središče Plečnikovega ustvarjanja na Slovenskem. Njegova dela so na Gorenjskem nastajala v obdobju od poznih tridesetih let 20. stoletja pa vse do njegove smrti leta 1957 in sodijo v čas njegovega najzrelejšega ustvarjanja.
"Kljub visoki starosti, osebnim in strokovnim okoliščinam, se je Plečnik vsakega novega projekta lotil z zanj značilno ustvarjalno silo in nepremagljivo vnemo," je zapisala.
Pojasnila je, da so Plečnika v tem obdobju najbolj zanimale naloge, kot so spomeniki, cerkve in nagrobniki, kjer je simbolna vrednost presegala utilitarnost. Vedno znova je želel, da bi bila njegova dela razumljiva ne zgolj peščici strokovnjakov ampak kar najširši publiki, torej tistim, ki jim je bila arhitektura namenjena.
Na razstavi, ki so jo pripravili, želijo čim bolj celovito osvetliti Plečnikova dela na tistem delu Gorenjske, ki sodijo pod strokovno okrilje kranjske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Gre tudi za kamniško območje, kjer je Plečnik na širšem gorenjskem območju zapustil največ del.
Razstavo so zasnovali glede na prostorski kontekst predstavljenih del. V uvodnem delu posameznega prispevka so predstavili povzetek osnovnih informacij, iz katerih je razvidna časovnica Plečnikovega ustvarjanja in sodelovanje z učenci ter drugimi sodelavci. Na Gorenjskem je Plečnik najbolj tesno sodeloval z Antonom Bitencem, Majdo Nerima in Erno Tomšič.
