Sodelujoči so spregovorili tako o odkrivanju ponaredkov, pri čemer je po njihovem opozorilu pomembno sodelovanje različnih strok, kot tudi o tem, kaj se zgodi z njimi.
Razstava v Galeriji Vžigalica je predstavila postojnskega slikarja Marka Premrla, preimenovanega v Marcel Valentini, ki se je med in po študiju slikarstva v Italiji ukvarjal z ustvarjanjem ponaredkov s certifikatom v okviru skupine Musee imaginaire. V začetku 90. let minulega stoletja je skušal poslovni model trgovine z "legalnimi" ponaredki prenesti tudi v Slovenijo. Leta 2004 je bil kazensko ovaden. Zaradi bolezni je umrl še pred izrekom sodbe, za goljufijo pa je bil pogojno obsojen član njegove družine.
Kot je uvodoma povedala sokustosinja razstave in moderatorka pogovora Julija Hoda, je Valentini najbrž edini ponarejevalec slik, ki je v Sloveniji dejansko doživel kazenski pregon s sodnim epilogom, zato sta s sokustosom Janijem Pirnatom želela odpreti to tematiko.
V Sloveniji je po besedah višje kriminalistične inšpektorice Uršule Belaj na področju goljufij s ponaredki umetnin največ primerov ponarejanja slik, občasno tudi plastik, beležijo pa tudi ponarejanje dokumentacije, ki spremlja umetnine.
Sekretarka na ministrstvu za kulturo Marija Brus je ob tem spomnila na primer iz 90. let minulega stoletja, ko sta različna lastnika skoraj sočasno poskušala pridobiti izvozno dovoljenja za ponaredka del Paula Gauguina in Oskarja Kokoschke, kar je pritegnilo njihovo pozornost, zato so se povezali s kriminalisti. V Nemčiji pridobljeno sodoizvedensko mnenje je nato potrdilo, da sta deli ponaredka. Lastnika del bi z dokumentom, ki ga izda državni organ, skušala dokazovati, da sta deli originala.
Kot je povedal galerist in lastnik prodajne galerije Hest Emil Šarkanj, se s ponaredki ne srečuje pogosto. Če pa se kdaj zgodi, stranki pove, da delo ni original in stranka delo odnese. Ob tem je opozoril na številne ponaredke, ki so ponujeni na spletu.
Umetnostni zgodovinar, cenilec in sodni izvedenec za umetnostno stroko Ferdinand Šerbelj je poudaril, da je pri ugotavljanju pristnosti umetniškega dela izjemno pomembno sodelovanje med umetnostnozgodovinsko in restavratorsko stroko. Postopke, ki jih uporabljajo restavratorji, je predstavila vodja naravoslovnega oddelka Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Katja Kavkler. Ob tem je poudarila, da restavratorji analizirajo le materiale, zato naročnike vedno usmeri še na umetnostnozgodovinsko stroko.
Beseda je tekla tudi o tem, kaj se zgodi s ponaredki. Kot je pojasnila Uršula Belaj, zasežena dela skupaj s kazensko ovadbo predajo državnemu tožilstvu, sodišče pa odloči, kaj se bo z njimi zgodilo. Spomnila je, da se je v preteklosti prihajalo do vračil, nato pa so se ponaredki po daljšem časovnem obdobju ponovno znašli spet v obtoku. Da bi se temu izognili, sedaj že sami predlagajo, da se jih ali uniči ali preda institucijam v znanstvene, raziskovalne ali izobraževalne namene.
Ponekod v tujini tovrstna dela hranijo policijski muzeji. V Muzeju slovenske policije po besedah kustosinje in vodja muzeja Darinke Kolar Osvald tovrstne zbirke sicer še nimajo, jo pa imajo namen oblikovati ter preko nje predvsem izobraževati javnost na tem področju.
V javnosti je lani poleti močno odmevala napovedana in nato tik pred odprtjem odpovedana razstava Popotovanja v Narodnem muzeju Slovenije, ki naj bi predstavila umetniška dela iz zbirke družine Boljkovac. Na njej naj bi bila na ogled dela velikanov svetovne umetnosti, kot so Pablo Picasso, Paul Cezanne, Henri de Toulouse-Lautrec, Joan Miro, a po mnenju stroke naj bi šlo za ponaredke. Na novinarsko vprašanje, kaj se dogaja z omenjeno zbirko, je Uršula Belaj pojasnila, da je v teku preiskava kaznivih dejanj, v katero so vključili tako slovenske kot strokovnjake iz tujine.
