Kot je za STA povedala predsednica Društva ljubiteljev stare glasbe Radovljica, ki festival pripravlja, Marija Kolar, bo jubileju posvečen zlasti petkov uvodni večer s festivalskim baročnim orkestrom z 12 izvajalci, ki je nastal posebej za to priložnost in združuje slovenske glasbenike, med njimi več mladih godalcev, ki se izobražujejo v tujini, ter nekaj tujih specialistov.
Na sporedu bodo uverture, simfonija in koncerti iz Londona 18. stoletja, tudi koncert za kontrabas s solistom, znanim kanadskim kontrabasistom Davidom Sinclairjem. Za glasbeno vodstvo orkestra bo poskrbel dolgoletni umetniški vodja radovljiškega festivala Domen Marinčič, ki je od lanskega novembra profesor za zgodovinsko izvajalsko prakso na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Hamburgu.
Ob začetku festivala, ki je znan po svojem poudarku starejši glasbi, v svoje sporede pa že vrsto let vključuje tudi redko izvajano glasbo 19. in 20. stoletja, bodo v petek na Linhartovem trgu slovesno dvignili festivalsko zastavo. Muzeji radovljiške občine pa bodo na ta dan obeležili stoletnico rojstva skladatelja Uroša Kreka (1992-2008) in v mestnem muzeju odprli njegovo spominsko sobo.
Angleški glasbeni uverturi v festival bo v soboto sledil nastop ameriške sopranistke Amande Forsythe, ki slovi kot izvajalka glasbe Georga Friedricha Händla. Tretji koncert bo ob 300. obletnici smrti posvečen organistu koprske stolnice Antoniu Tarsii (1643-1722), predvsem njegovim motetom in psalmom. V torek bo godalni kvartet Altemps na zgodovinskih glasbilih izvedel kvarteta Franza Schuberta in njegovega francoskega sodobnika Georga Onslowa.
Naslednji četrtek bo nastopil svetovno znani britanski ansambel viol da gamba Fretwork, ki bo izvajal zlasti fantazije za štiri in pet viol da gamba Henryja Purcella. Naslednji petek in sobota pa bosta posvečena Bachovim sonatam in partitam iz leta 1720, ki jih bo izvajal violinist Bojan Čičić. Tako bo nadaljeval pregled Bachove glasbe, ki se je na Festivalu Radovljica začel že leta 2015.
16. avgusta bo sedemčlanski ansambel Phaedrus, ki oživlja pozabljene zvoke ansambla renesančnih prečnih flavt in v katerem sodeluje tudi slovenski lutnjist Bor Zuljan, predstavil spored italijanske glasbe 16. stoletja na temo mita o Veneri in Adonisu. 19. avgusta pa bo tenorist Aco Aleksander Bišćević ob spremljavi zgodovinskega klavirja iz začetka 19. stoletja nastopil s sporedom pesmi in kantat Pollinija, Mozarta in Bellinija.
Gre za koncert, ki je tako kot trije drugi povezan s Slovenijo in njeno glasbeno zgodovino. Tenorist, pianist in skladatelj Francesco Pollini je namreč prvi desetletji življenja preživel v Ljubljani. Pozneje je zanj komponiral Wolfgang Amadeus Mozart, v Milanu pa se je Pollini spoprijateljil z mladim Vincenzom Bellinijem.
Vsi našteti koncerti bodo v radovljiški graščini ali v sosednji cerkvi sv. Petra, 21. avgusta pa bo na vrsti koncert, ki tradicionalno poteka v cerkvi Marijinega oznanjenja v Velesovem. Tokrat bo na tem prizorišču zazvenela luteranska liturgična glasba iz Hamburga iz 17. stoletja z orglami v alternaciji s pevci.
Na sklepnem koncertu festivala 23. avgusta bo nastopil vodilni nemški vokalni ansambel Die Singphoniker, ki letos prav tako kot festival praznuje 40. obletnico obstoja. Njihov spored povezuje glasbo Carla Orffa in pesmi ansambla Comedian Harmonists, ki ga je avtor slavne kantate Carmina Burana občudoval v tridesetih letih 20. stoletja.
Skupaj bo na desetih koncertih nastopilo 52 umetnikov iz 15 držav, pri čemer letos covid-19 organizatorjem ne povzroča več takšnih težav kot v minulih dveh letih, ko so kljub omejitvam sicer uspeli izvesti celoten program. "Imeli smo veliko poslušalcev, morda tudi zato, ker je bilo malo drugih dogodkov, je bilo zanimanje za festival morda celo večje kot sicer," je povedala Kolarjeva in dodala, da je tudi zanimanje za letošnje koncerte lepo.
Bi si pa Kolarjeva želela, da ne bi sočasno potekal Festival stare glasbe Seviqc Brežice, ki je bil že lani iz svojega običajnega julijskega termina prestavljen na avgust, ko že tradicionalno poteka festival v Radovljici. Oba festivala imata skupno zgodovino, saj je glasbenik Klemen Ramovš leta 1982 v Radovljici ustanovil Festival stare glasbe, ki ga je nato leta 1997 preselil v Brežice, v Radovljici pa je tamkajšnje društvo ljubiteljev stare glasbe poskrbelo, da se je festival nadaljeval tudi v njihovem srednjeveškem mestu.
