Leto dni kasneje je svet prvič obeležil svetovni dan poezije, ki je postal priložnost za počastitev pesnikov, oživljanje ustnega izročila pesniških recitalov ter spodbujanje branja, pisanja in poučevanja poezije ter njeno povezovanje z drugimi umetnostmi, kot so gledališče, ples, glasba in slikarstvo, in tudi večjo prepoznavnost poezija v medijih.
Na druženje s poezijo vabijo tudi v številnih slovenskih mestih in Trstu. V Ljubljani se bo nadaljeval dvodnevni 3. ljubljanski pesniški maraton. V Mariboru pa bodo opoldne pripravili branje pod naslovom Poezija povezuje. Brali bodo bo med drugim tudi v Tržaškem knjižnem središču.
V letošnji poslanici Društva slovenskih pisateljev je pesnica in prevajalka, Jenkova nagrajenka Veronika Dintinjana zapisala, da lahko branje pesmi podari nekaj presenetljivega, v današnjem površinskem in neuravnovešen svetu pa tudi pomeni vstopati v odrešujočo bližino resničnega.
Zadnja raziskava o bralni kulturi in nakupovanju knjig v Sloveniji je pokazala, da Slovenci predvsem zaradi pomanjkanja časa poezije sicer ne berejo radi, a se Slovenci ponašamo s številnimi odličnimi pesnicami in pesniki, Slovenija pa tudi v tujini velja za zelo poetično državo.
Najstarejša znana pesem na svetu je babilonsko-asirski Ep o Gilgamešu, vklesan na glinene plošče iz okoli leta 2100 pred našim štetjem. Gre za enega prvih zabeleženih primerov literarnega ustvarjanja človeka.
