Nagrado je prejel za "svoje inovativne igre in prozo, ki daje glas neizrekljivemu". Kot je utemeljila Švedska akademija, je obsežen Fossejev opus, ki je napisan v norveškem nynorsku, sestavljen iz številnih dram, romanov, pesniških zbirk, esejev, otroških knjig in prevodov.
Čeprav je Fosse danes eden najbolj uprizarjanih dramatikov na svetu, postaja vse bolj prepoznaven tudi po svoji prozi, so še utemeljili na akademiji. Kot so še navedli, njegovo pisanje razgalja "človekovo izgubo orientacije", njegov slog pa je postal znan kot "Fossejev minimalizem".
V prvem odzivu je letošnji Nobelov nagrajenec za literaturo dejal, da je "presrečen in hvaležen", Nobelovo nagrado pa sam vidi kot nagrado literaturi, ki si v prvi vrsti prizadeva biti literatura brez kakršnih koli premislekov.
Kasneje je za norveško televizijo TV2 povedal, da se je njegovo ime že leta omenjalo med kandidati za Nobelovo nagrado, a je vse do letos ostal praznih rok.
"Navajen sem napetosti in navajen sem, da je ne dobim, zato je bilo zame nekoliko nepričakovano. Višje od Nobelove nagrade je nemogoče. Potem gre vse navzdol," je še dodal v smehu.
Predsednik norveške vlade Jonas Gahr Stoere pa je v odzivu na enem od družbenih omrežij zapisal, da je Nobelova nagrada Fosseju veliko priznanje edinstvenemu avtorju, ki je naredil vtis in se dotaknil ljudi po vsem svetu. "Vsa Norveška mu čestita in je danes ponosna," je še zapisal.
Čestitkam se je pridružila tudi vodja norveške diplomacije Anniken Huitfeldt in zapisala, da Fosse, medtem ko ujame edinstveno norveško razpoloženje, govori o nečem globoko človeškem v različnih kulturah. "Sijajni ambasador izjemnih umetniških izrazov, ki jih ponuja Norveška," je še dodala.
Stalni tajnik Švedske akademije Mats Malm je pred tem povedal, da je s Fossejem že govoril po telefonu in da ni vedno, da bi mu ljudje verjeli, ko jih pokliče z novico o nagradi, a tokrat mu je nagrajenec verjel.
V slovenščino je glede na podatke Cobissa preveden njegov roman Melanholija I ter drame Ime, Punca na zofi in Noč poje pesmi svoje. Na gledališkem odru mariborske Drame so v preteklosti uprizorili tudi Fossejev Jesenski sen.
Fosse je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa šele četrti Norvežan in prvi po 95 letih, ki je dobil Nobelovo nagrado za literaturo. Pred njim so nagrado prejeli njegovi sorojaki Sigrid Undset (1928), Knut Hamsun (1920) und Bjoernstjerne Bjoernson (1903).
Fosse se je rodil 29. september 1959 v norveškem Haugesundu na zahodu Norveške. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, je odraščal v družini, ki je sledila strogi obliki luteranstva. Temu se je upiral z igranjem v glasbeni skupini in da se je razglašal za ateista. Danes 64-letnik se je leta 2013 spreobrnil v katolika.
Po študiju književnosti je leta 1983 debitiral z romanom Rdeče, črno, ki se premika naprej in nazaj v času in med perspektivami. Med njegova glavna dela štejejo roman Naustet (1989), ki ima v angleškem prevodu naslov Boathouse in so ga kritiki dobro sprejeli, ter Melanhonija I in II (1995-1996).
Njegovo najnovejše delo je Septologien, v angleškem prevodu Septology. Gre za delno avtobiografski magnum opus v sedmih delih, razporejenih v tri knjige in govori o človeku, ki sreča drugo različico samega sebe. Roman obsega 1250 strani brez ene same pike. Tretji del je bil v ožjem izboru za mednarodno bookerjevo nagrado 2022.
Kljub svoji slavi Fosse po navedbah dpa raje živi v tišini majhnih mest kot vrvežu velemest. Občasno živi v avstrijskem Hainburgu ob Donavi, da bi bil blizu domovini svoje sedanje soproge Slovakinje. Skupno ima Fosse pet otrok.
Lani je Nobelovo nagrado za literaturo prejela francoska pisateljica Annie Ernaux za "pogum in ostrino, s katerima razkriva korenine, odtujenost in kolektivne omejitve osebnega spomina".
Teden Nobelovih nagrad se je začel v ponedeljek z razglasitvijo nagrajenca za medicino. Nagrade so z letošnjim letom vredne 11 milijonov švedskih kron (skoraj 950.000 evrov), slovesno pa jih bodo podelili 10. decembra na obletnico smrti donatorja in izumitelja dinamita Alfreda Nobela (1833-1896).
