Ministrica za kulturo Asta Vrečko in predsednik Ustanove Franca Rozmana - Staneta Marijan Križman sta kot slavnostna govornika izpostavila pomen Kajuhove poezije za današnji čas.
Križman je med drugim povedal, da je Kajuh sicer izgubil življenje prav tako kot danes na pustni torek že daljnega leta 1944, a ni umrl, saj še naprej živi skozi svojo poezijo, ki se je v slovenskem narodu trdno zasidrala že v prvih mesecih okupacije med drugo svetovno vojno. In, kot je dodal, živi zato, ker je bil glasnik revnih, brezpravnih, pesnik upora in pesnik upanja.
"Kajuhova poezija je nadčasna, včasih prav srhljivo preroška, še danes mnogi njegovi verzi zvenijo, kot da jih je ravnokar zapisal. Kajuh in njegova poezija sta odsev in upor času, v katerem je živel, odsev gnilega, brezsramnega kapitalizma, osvajalskega fašizma in vsega hudega prejšnjega stoletja," je še dejal Križman.
Ob tem je pozval, da ne smemo pozabiti, da je bila slovenska partizanska vojska v najbolj krvavi moriji doslej del svetovne protifašistične zveze in skupaj z zaveznicami zmagovalka nad fašizmom, prav narodnoosvobodilna vojna pa je, kot je še dejal Križman, eden najbolj svetlih mejnikov v zgodovini slovenskega naroda na poti do današnje države.
Tudi ministrica za kulturo je dejala, da sporočilo Kajuhovih pesmi o pomenu človečnosti presega njegov čas in je danes, "v času številnih družbenih kriz in ob vrnitvi vojne na tla Evrope še kako aktualno".
Izrazila je tudi prepričanje, da bosta življenje in delo Karla Destovnika - Kajuha ob vseh preizkušnjah 21. stoletja vir navdiha in poguma mladim in vsem ostalim med iskanjem odgovorov na vprašanja o miru in vojni, o okolju in podnebnih spremembah, o neenakostih in krivicah v družbi.
Kajuhovi verzi in misli pa si, kot je še dejala ministrica Vrečko, "danes upravičeno zaslužijo vso našo pozornost", saj je v njih "izpričana globoka vera v človečnost in ljubezen nad političnimi in družbenimi razkoli", v njih pa je moč najti "popotnico za mir, navdih za ljubezen, odločitev za človečnost, iskrenost in pogum svojih lastnih dejanj".
Med občinstvom današnje slavnostne akademije so bili med drugim predstavniki veteranskih organizacij in nekdanji partizani. Prav njim je ministrica izrekla zahvalo za pogum in boj. Za svoje besede "tudi zaradi vas smo danes tukaj", je požela aplavz občinstva.
Med občinstvom so med drugi bili Kajuhov partizanski borec in sokrajan Emilijan Cavnik, partizanka in prva recitatorka Kajuhove poezije Nada Tarman ter partizanka, pisateljica in prav tako Kajuhova recitatorka Valerija Skrinjar Tvrz.
Slavnostne akademije v čast pesnika Karla Destovnika - Kajuha so se tudi udeležili bivša predsednika države Milan Kučan in Danilo Türk s soprogama, soprog aktualne predsednica države Aleš Musar ter več ministrov aktualne vlade, med njimi novopečeni notranji minister Boštjan Poklukar, minister za delo Luka Mesec, minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer ter minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac.
Slavnostna akademija Samo en cvet je nastala po scenariju in v režiji Nine Šorak ter ob sodelovanju vrhunskih dramskih igralk in igralcev, glasbene zasedbe Bossa de Novo, Mešanega pevskega zbora Svoboda Šoštanj s solistko Ditko Čepin in pianistom Gorazdom Čepinom, ki je osvetlila Kajuhovo poezijo in življenje z več vidikov, tudi preko različnih dokumentov in besed njegovih sodobnikov in sopotnikov.
Vlada je letošnje leto na široko pobudo javnih zavodov, društev in občin ter ob podpori Društva slovenskih pisateljev razglasila za Kajuhovo leto. Obeležitev Kajuhovega leta na najvišji državni ravni je poklon pesnikovi družbeno angažirani ustvarjalnosti in povezovalni vlogi njegove poezije.
Kajuh, pesnik upora in upanja, velja za najbolj priljubljenega predstavnika slovenske partizanske lirike ter enega najvidnejših pesnikov upora v Evropi. V svoji poeziji je izrazil hrepenenje po lepšem in pravičnejšem svetu. V zgolj šestih letih je ustvaril več kot 150 pesmi, več kot polovica jih je uglasbenih. Po Kajuhovi smrti so v Sloveniji izšli številni ponatisi njegovih pesmi, njegova poezija je prevedena tudi v mnoge tuje jezike.
Karel Destovnik - Kajuh se je rodil 13. decembra 1922 v Šoštanju, v hiši, ki danes nosi ime Kajuhov dom in je ena najopaznejših stavb v mestu. Umrl je v napadu nemške izvidniške patrulje 22. februarja 1944, star 21 let in blizu svojega doma, v Šentvidu nad Zavodnjami. Tam je danes postavljen Kajuhov spominski objekt.
Na slavnostni akademiji o pomenu Kajuhove poezije tudi za današnji čas
Na predvečer 79. obletnice smrti pesnika Karla Destovnika - Kajuha je bila nocoj v Cankarjevem domu slavnostna akademija Samo en cvet, osrednji dogodek Kajuhovega leta.