V Ljubljani bodo v luči obletnic v začetku decembra pripravili mednarodno konferenco z naslovom Egiptologija in Slovenci, na kateri bodo sodelovali številni domači in tuji strokovnjaki.
Faraon Tutankamon je vladal proti koncu Osemnajste egipčanske dinastije od okoli 1332 do 1323 pred našim štetjem. Ko je postal faraon je bil star osem ali devet let. O Tutankamonovi vladavini je znanega bolj malo in arheologi menijo, da ne sodi med pomembnejše faraone tedanjega časa. A njegova grobnica velja za eno najbolje ohranjenih ob odkritju nedotaknjenih faraonskih grobnic, kar so jih našli v Dolini kraljev. Odkritje grobnice pred sto leti je odmevalo v takratnem svetovnem tisku.
Tutankamonovo grobnico je 4. novembra 1922 odkril britanski arheolog in egiptolog Howard Carter. Ob prisotnosti številnih povabljenih visokih osebnosti in egiptovskih uradnikov je bila grobnica uradno odprta 29. novembra. Sredi februarja 1923 je Carter tudi odpečatil vrata, ki so vodila do grobne komore s Tutankamonovim sarkofagom.
Tutankamona so pokopali v grobnici, ki je nenavadno majhna glede na njegov status, zaradi česar strokovnjaki menijo, da je umrl nepričakovano, še preden je bila dokončana zanj primernejša grobnica. Njegova mumija naj bi tako bila pokopana v grobnici, namenjeni nekomu drugemu. Svetovno znana Tutankamonova zlata posmrtna maska, ki so jo našli v grobnici, sicer velja za simbol starega Egipta.
Letos je tudi minilo dvesto let, odkar je francoski jezikoslovec in egiptolog Jean-Francois Champollion na podlagi kamna iz Rosette, na katerem je vklesano enako besedilo v egipčanskih hieroglifih, egipčanski demotski pisavi in grščini, razvozlal hieroglife. To mu je uspelo 18. septembra 1822.
V luči obeh letošnjih obletnic bodo prihodnji mesec v Ljubljani pripravili mednarodno egiptološko konferenco, ki jo organizirata Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani in Inštitut za študije meništva in kontemplativne znanosti v sodelovanju z Narodnim muzejem Slovenije, kjer bo konferenca 1. in 2. decembra tudi potekala.
Prvi dan konference bo posvečen faraonskemu obdobju. Predavatelji bodo spregovorili o avstro-ogrskih konzulih slovenskega porekla, ki so sredi 19. stoletja delovali v Egiptu in se posvečali zbiranju starin. Ostanki njihovih zbirk so danes jedro egiptoloških zbirk v slovenskih muzejih. Drugi prispevki bodo predstavili delo Slovencev na področju egiptologije v 20. in 21. stoletju.
Drugi dan konference bo posvečen slovenskim odpravam, ki so raziskovale in dokumentirale dediščino krščanskega Egipta. Predstavljena bo tudi zbirka koptskih tkanin, ki jo hrani Narodni muzej Slovenije.
Po konferenci v Ljubljani bo 3. decembra sledila egiptološka ekskurzija po Sloveniji, v okviru katere bodo pripravili ogled znamenitega sarkofaga iz obdobja Starega kraljestva (Četrta in Peta dinastija), ki ju je iz Gize pripeljal konzul Anton Lavrin in sta danes na pokopališču v Vipavi, egiptološke zbirke Narodnega muzeja Slovenije ter orientalističnega dvorca Jelšingrad v Šmarju pri Jelšah.
Na omenjenem dvorcu se je sredi 19. stoletja nahajala bogata zbirka predmetov iz starega Egipta in Mezopotamije. Ekskurzija se bo končala s predavanjem, koncertom orientalske glasbe in recitalom Aškerčeve orientalistične poezije v Kulturnem domu Šmarje pri Jelšah.
