"Talent, ki ga je moj sin kazal že v zgodnjem otroštvu, je moral spremljati dober instrument. Ker si tega nismo mogli privoščiti, sem dobil noro idejo, da bi izdelal violine - takšne, ki bi bile popolne zanj. Tako se je začelo," je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal 69-letni Bogdanoski.
Samouk, ki živi v skromni delavnici, prepojeni z vonjem po laku in staranem lesu v kraju Veles v Severni Makedoniji, je pojasnil, da lahko porabi mesece, celo leta, da izdela eno samo violino. Javor in bor, ki ju pri tem uporablja, izvirata iz gozdov Bosne in Hercegovine in se leta sušita, preden ju je mogoče obrusiti, oblikovati in izrezljati v instrument.
Bogdanoski ocenjuje, da na koncu porabi med 10 in 15 odstotkov lesa, ki ga skrbno izbere in kupi. Zatem pride zapleten postopek sestavljanja instrumenta in obdelave lesa ter kasnejšega testiranja violine, da se prepriča, da je zvok popoln.
"Naša obsedenost in cilj našega dela ni izdelava violin. To počnejo milijoni ljudi," je povedal Bogdanoski. Po njegovem prepričanju gre za ustvarjanje zvoka. "To je večno iskanje, tako kot alkimist išče filozofski kamen."
Po izobrazbi slikar namreč pravi, da je umetnost izdelave violine ustvarjalno iskanje, ki nima veliko opraviti s potencialno velikimi finančnimi izkupički, ki jih prinaša izdelava klasičnega instrumenta. Kljub temu pa cene svojih glasbil ne razkriva.
Skupaj z ženo, upokojeno profesorico violine, ki mu pri tem pomaga, sta doslej prejela dve nagradi ameriškega violinskega združenja, kar po besedah Bogdanoskega pritrjuje njihovi odličnosti. Na njegove instrumente igrajo izvajalci klasične glasbe, kot sta Robert Lakatos iz Srbije in Grk Jonian Ilias Kadesha.
Toda kljub nagradam in ugledu Bogdanoski pravi, da ga izdelava instrumentov, zmožnih novih, svežih zvokov, še naprej navdihuje. "Tudi po treh stoletjih gradnje instrumentov imamo poleg velikih italijanskih in cremonskih mojstrov še prostor za iskanje in ustvarjanje drugačnega zvoka," je prepričan.
