Nastala sta na podlagi cikla razstav, ki jih je Gorenjski muzej s pomočjo starih slik in fotografij pripravil v lanskem letu.
Knjigo Podobe nekdanjega Kranja, ki je bila pravkar izdana, je uredila direktorica Gorenjskega muzeja Marjana Žibert. Poleg nje so avtorji knjige še Monika Rogelj, Veronika Pflaum, Damir Globočnik, Tatjana Dolžan Eržen in Manca Omahen Gruškovnjak. Avtor istoimenskega filma, ki je povzetek lanskega sklopa razstav, pa je Milan Lebar.
Kot so sporočili iz Gorenjskega muzeja, je publikacija darilo muzeja, ki praznuje 70-letnico, Kranju in Kranjčanom. "Zgodovino mesta in njegovih ljudi odkrivamo, raziskujemo ter interpretiramo že 70 let. Verjamemo, da bomo to strokovno, zavzeto in odgovorno opravljali še naprej," so poudarili.
Mesto na skali ob sotočju Save in Kokre ima 6000-letno preteklost, v kateri je bilo upravno, gospodarsko, cerkveno in kulturno središče. Skozi stoletja do danes se je časom primerno spreminjalo, se širilo in moderniziralo, ker so bili njegovi prebivalci aktivni ustvarjalci, so pojasnili v Gorenjskem muzeju.
Podobe nekdanjega Kranja bralce in gledalce z bogatim slikovnim gradivom popeljejo v pretekla obdobja mesta. "Želimo si vzpodbuditi Kranjčane kot posameznike in skupnost k odkrivanju lastne preteklosti," so poudarili v muzeju.
Ob tem so pojasnili, da stara mestna jedra slovenskih mest v sodobnih časih izgubljajo središčno vlogo, kakovost bivanja v njih se je znižala in hiše ostajajo prazne. Selitev dejavnosti na mestna obrobja in nenadzorovana rast novih trgovskih središč jim jemljejo privlačnost.
Veliko lokalnih skupnosti si zato prizadeva posodabljati mestna središča, urejajo odprte javne površine in prenavljajo arhitekturno dediščino. Želijo jih oživiti s turističnimi in kulturnimi dogodki, kar velja tudi za Kranj.