Na petkovi kulturni prireditvi ob dnevu Primoža Trubarja sta zbrane nagovorili predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič in predsednica odbora DZ za kulturo Sara Žibrat. Na prireditvi so sodelovale dijakinje iz celjske umetniške gimnazije in Parlamentarni pevski zbor Kvorum.
Na Trubarjevi domačiji na Rašici pri Velikih Laščah pa Društvo slovenskih pisateljev (DSP) v sodelovanju s Trubarjevo domačijo, Občino Velike Lašče in Programom Ars pripravlja literarni večer Trubarjev dan Dom v jeziku 2024. Na tradicionalnem literarnem večeru DSP na Slovenski pisateljski poti se bodo ob 18. uri predstavili prejemniki in prejemnice različnih literarnih nagrad: Ajda Bračič (nagrada Maruše Krese in kritiško sito), Miriam Drev (Veronikina nagrada), Blaž Božič (Jenkova nagrada), Jernej Županič (Sovretova nagrada), Andrej Predin (desetnica) in Ksenija Šešerko (Mentorjev feferon). Prireditev bo neposredno prenašal 3. program Radia Slovenija - Program Ars.
Literarnemu večeru bo sledilo odprtje 42. likovne razstave Trubarjevi kraji, ki jo letos posvečajo dediščini Toneta Kralja.
Trubarjev dan bodo proslavili tudi v več drugih slovenskih mestih. Tako bosta v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri danes dopoldne na ogled Trubarjeva prva tiskana knjiga v slovenščini in prikaz tiskanja na tiskarskem stroju. Ob pomoči izučenega ročnega stavca Borisa Gerbca si bodo obiskovalci lahko na tiskarskem stroju natisnili spominski odtis.
Univerzitetna knjižnica Maribor in Zveza kulturnih društev pa ob 11. uri vabita v Glazerjevo dvorano, kjer bo v okviru cikla Spominjanja o Trubarju spregovoril njegov veliki poznavalec Jože Rajhman.
V zamejstvu so se Trubarju že poklonili v Sovodnjah ob Soči, kjer so v četrtek pri doprsnem kipu Primoža Trubarja v Rubijah pripravili krajšo slovesnost.
Pobudo za državni praznik je leta 2008 ob praznovanju 500. obletnice Trubarjevega rojstva dal preminuli tržaški pisatelj Boris Pahor. Odločitev o državnem prazniku je bila sprejeta leta 2010.
Trubar, rojen leta 1508 na Rašici, velja za eno osrednjih osebnosti slovenske kulturne in tudi siceršnje zgodovine. Kot duhovnik je služboval na Slovenskem in v Nemčiji. Kot zagovornik nauka Martina Lutra je širil protestantsko vero in po idejah reformatorjev, da naj bodo verske knjige v ljudskem jeziku, začel pisati slovenske knjige, med prvimi sta bila Katekizem in Abecednik. Umrl je leta 1586.
