"Prekuhavanje pitne vode v primeru mikrobiološke onesnaženosti je praviloma kratkoročen, a nujen ukrep, s katerim izboljšamo mikrobiološko kakovost vode, saj uničimo ali inaktiviramo mikroorganizme v pitni vodi, ki so povzročitelji nalezljivih bolezni, ki se prenašajo z vodo. Prekuhavanje pa kljub temu ne odstrani kemijskih nevarnosti," so za STA sporočili iz NIJZ.
Poudarjajo, da sta pitna voda in voda na sploh v trenutnih razmerah ključnega pomena, saj jo potrebujemo tako za zaužitje, kot tudi za pripravo hrane in vzdrževanje higiene, zato je varčevanje z njo izrednega pomena. To še posebej velja ob zdajšnji ujmi, ko je večina površinskih vodnih virov, med katere sodijo praktično vsi manjši in individualni viri na Koroškem, onesnaženih. Zato je pred pitjem potrebna priprava vode v smislu prekuhavanja ter tudi njena varčna raba. Za čiščenje okolice in prostorov pa se lahko uporablja tudi voda, ki za zaužitje sicer ni primerna, je pa koristna pri odpravljanju posledic poplav.
Dodaten vir tveganja za prenos nalezljivih bolezni predstavljajo slabše higienske razmere. Kanalizacija in površinske vode namreč onesnažijo okolje, ob čiščenju tega pa ljudje prihajajo v stik z različnimi nečistočami, ki lahko predstavljajo vir prenosa bolezni, omejena pa je tudi zmožnost osebne higiene. Povečana je predvsem nevarnost za pojav črevesnih okužb, opozarja NIJZ.
Pri čiščenju prostorov je tako nujna uporaba ustrezne osebne zaščitne opreme - plašča, gumijastih rokavic in gumijastih škornjev. Priporoča se sprotno in dosledno umivanje in razkuževanje rok po delu. Stoječa voda in odvečna vlaga med poplavami ustvarjajo ugodne pogoje za razrast plesni, kar lahko predstavlja tveganje za zdravje ljudi. Zaprte prostore, v katerih je več dni zastajala voda, obravnavajo, kot da so onesnaženi s plesnimi, ob čiščenju pa poleg osnovne zaščitne opreme uporabljamo še dodatno osebno varovalno opremo (zaščitno masko FFP3 in očala).
Opozarjajo tudi na ustrezno oskrbo ran in poškodb ter preprečevanje stika z glodavci in njihovimi iztrebki. Med ogrožene skupine prebivalstva, pri katerih lahko v primeru okužbe pride do hujših zapletov, so nosečnice, otroci in starejši ter kronično bolni posamezniki, zato priporočajo, da jih v delo ne vključujejo, prav tako naj se omeji njihovo zadrževanje v onesnaženih prostorih. Podatkov o povečanem pojavu nalezljivih bolezni na Koroškem za zdaj nimajo.
Dodatno težavo na Koroškem trenutno predstavlja dostopnost prebivalstva do zdravstvene oskrbe, ki je zaradi slabših prometnih povezav na posameznih območjih močno okrnjena. Ob naravnih katastrofah, kot smo ji priča, problem predstavlja tudi psihična obremenitev prebivalstva in stiske, ki jih ob tem doživljajo. Tako je ključno, da v tem času poskrbimo zase in za bližnje ter hkrati s fizično in finančno nudimo tudi ustrezno psihično podporo, še dodajajo na NIJZ.
Priporočila prebivalcem v primeru onesnaženosti vode so tudi na spletni strani NIJZ.