Študija, ki je spremljala tisoče različnih molekul v organizmu ljudi, starih od 25 do 75 let, je odkrila dva velika vala sprememb, povezanih s starostjo – pri okoli 44 letih in ponovno v šestdesetih. Ugotovitve bi lahko pojasnile, zakaj se nenadni porast določenih zdravstvenih težav, vključno z mišičnimi težavami in srčno-žilnimi boleznimi, pojavlja v teh letih.
"Ne spreminjamo se postopoma skozi čas. Obstajajo res dramatične spremembe. Izkazalo se je, da so srednja štirideseta leta čas dramatičnih sprememb, prav tako zgodnja šestdeseta," je dejal profesor Michael Snyder, genetik in direktor Centra za genomiko in personalizirano medicino na Univerzi Stanford ter glavni avtor študije. V raziskavi je sodelovalo 108 prostovoljcev, ki so vsakih nekaj mesecev dajali vzorce krvi in blata ter brise kože, ustne votline in nosu v obdobju med enim in skoraj sedmimi leti.
Znanstveniki so analizirali kar 135.000 različnih molekul (RNA, beljakovine in metaboliti) ter mikrobov (bakterije, virusi in glive, ki živijo v črevesju in na koži udeležencev). Večina molekul in mikrobov se s časom ni postopoma spreminjala. Ko so raziskovalci iskali skupine molekul z največjimi skoki, so odkrili, da se te spremembe dogajajo pri ljudeh v srednjih štiridesetih in zgodnjih šestdesetih letih.
Nenadna starost okoli 45. leta je bila nepričakovana. Sprva so domnevali, da je to posledica sprememb zaradi perimenopavze pri ženskah in da so njihovi rezultati vplivali na celoten vzorec. Vendar so podatki razkrili, da se podobne spremembe dogajajo tudi pri moških sredi petega desetletja življenja. "To nakazuje, da čeprav lahko menopavza ali perimenopavza prispevata k spremembam, opaženim pri ženskah v srednjih štiridesetih, verjetno obstajajo drugi, pomembnejši dejavniki, ki vplivajo na te spremembe tako pri moških kot pri ženskah," pravi dr. Xiaotao Shen, recenzent študije z Nanyang Tehnološke univerze v Singapurju.
Prvi val sprememb je vključeval molekule, povezane s srčno-žilnimi boleznimi in sposobnostjo presnove kofeina, alkohola in lipidov. Drugi val sprememb je vključeval molekule, ki sodelujejo pri uravnavanju imunskega sistema, presnovi ogljikovih hidratov in delovanju ledvic. Molekule, povezane s staranjem kože in mišic, so se spremenile v obeh časovnih točkah.
Prejšnje raziskave so nakazale možnost poznejšega skoka staranja okoli 78. leta, vendar najnovejša študija tega ni mogla potrditi, saj so bili najstarejši udeleženci stari 75 let. Vzorec se ujema s prejšnjimi ugotovitvami, da se tveganje za številne bolezni, povezane s staranjem, ne povečuje postopoma. Tveganje za Alzheimerjevo bolezen in srčno-žilne bolezni kaže strm porast po 60. letu starosti.
Možno je tudi, da bi bile nekatere spremembe lahko povezane z življenjskim slogo. Na primer, sprememba v presnovi alkohola je lahko posledica povečanega uživanja alkoholnih pijač v srednjih štiridesetih, kar je lahko stresno življenjsko obdobje. "Menim, da bi morali poskusiti prilagoditi svoj življenjski slog, dokler smo še zdravi," je dejal Snyder. Te nove ugotovitve bi lahko pomagale pri ciljnih ukrepih, kot je povečana telesna aktivnost v obdobju hitrejše izgube mišične mase, priporočajo avtorji.
