Pogosto se ti trzljaji pojavijo pri ljudeh, ki so preživeli napet dan, saj stres in pomanjkanje sprostitve lahko povečata mišični tonus, kar vodi do teh nehotenih gibov. Ko se možgani sprostijo, se sprostijo tudi mišice, vendar lahko to sproščanje občasno vodi do nenadnih krčev. Hipnični trzljaji so lahko pogostejši pri tistih, ki doživljajo stres, tesnobo ali utrujenost.
Poleg tega lahko te trzljaje spremlja občutek vrtoglavice ali padca, kar pogosto doživljamo ob uspavanju. Čeprav izvor tega učinka ni povsem znan, se domneva, da je povezan s spremembami električne aktivnosti možganov med spanjem. Ti trzljaji se običajno pojavljajo občasno in so neškodljivi, vendar so lahko pri nekaterih ljudeh tako intenzivni, da otežujejo začetek spanja.
Pomembno je razlikovati hipnični trzljaj od drugih motenj gibanja, ki se lahko pojavijo pri uspavanju. Na primer, spinalne mioklonične kontrakcije so nenadni krči, ki jih povzročajo aktivacije hrbtenjače, in lahko vplivajo na različne dele telesa. Hipnični trzljaji se lahko pojavijo v vseh starostnih skupinah, pri dojenčkih pa obstaja tudi redka motnja, imenovana benigna mioklonija spanja, ki vključuje intenzivne in simetrične trzljaje.
Občutek vrtoglavice ali nenadnega padca pogosto spremlja hipnični trzljaj, kar lahko povzroči hitro prebujenje. Ta občutek se lahko pojavi kot odziv na aktivacijo senzoričnih področij možganske skorje, ko oseba prehaja iz budnosti v spanje. Ta prehod ni vedno linearen in lahko povzroči, da se ljudje občasno zbudijo ob hipničnih trzljajih.
Ti trzljaji so običajno benigni in občasni. Da bi se jim izognili, je priporočljivo zmanjšati uživanje kave, vzdrževati reden in zadosten spanec ter zmanjšati intenzivnost telesne dejavnosti in stresa, kolikor je to mogoče.
