Ob omembi zasvojenosti večina pomisli na zlorabo drog ali alkohola, a zasvojenost presega zgolj uporabo substanc. Poleg zasvojenosti s psihoaktivnimi snovmi, kamor sodijo alkohol, tobak, zdravila in prepovedane droge, so med ljudmi razširjene tudi nekemične ali vedenjske oblike zasvojenosti. Te zajemajo zasvojenost z igrami na srečo, pornografijo, hrano, odnosi, delom, nakupovanjem in sodobnimi tehnologijami, pri čemer vse delujejo na enak način – aktivirajo sistem nagrajevanja v možganih, kar lahko privede do ponavljajočih se vedenjskih vzorcev, ki prevzamejo posameznikovo življenje.
Kadar določen vzorec postane središče posameznikovega vsakdana in zasede njegove misli ter življenje, govorimo o zasvojenosti. Ta stanje vpliva na telesno in duševno počutje posameznika, pogosto prinaša tudi težave v medosebnih odnosih in pusti dolgoročne posledice tako na družino kot širšo okolico.
Dejavniki, ki vplivajo na razvoj zasvojenosti, segajo od psiholoških značilnosti posameznika do socialnega okolja, ki ga obdaja. Pomembno vlogo igra tudi dostopnost do substanc ali vedenj, ki lahko vodijo v zasvojenost. Na NIJZ tako pozivajo k spodbujanju osebnostnih, socialnih in vedenjskih veščin, ki posameznikom omogočajo, da se s težavami soočijo premišljeno in se s tem izognejo tveganju za zasvojenost.
