»Za temi številkami se skrivajo zgodbe o babicah in usposobljenem zdravstvenem osebju, ki materam pomagajo pri varnem porodu njihovih novorojenčkov, zdravstvenih delavcih, ki cepijo otroke in jih ščitijo pred smrtonosnimi boleznimi, ter zdravstvenih delavcih v skupnostih, ki z obiski družin na domu zagotavljajo ustrezno zdravstveno in prehransko podporo za otroke,« je povedala Catherine Russell, izvršna direktorica UNICEF-a. »Desetletja predanosti posameznikov, skupnosti in narodov, da otrokom zagotovimo nizkocenovne, kakovostne in učinkovite zdravstvene storitve, so dokaz, da imamo znanje in orodja za reševanje življenj.«
Poročilo razkriva, da danes preživi več otrok kot kadar koli prej, pri čemer se je na globalni ravni stopnja umrljivosti otrok, mlajših od 5 let, od leta 2000 zmanjšala za 51 odstotkov. Več držav z nizkimi in nižjimi srednjimi dohodki je preseglo to globalno znižanje, kar kaže, da je napredek mogoč, ko se primarni zdravstveni oskrbi za otroke nameni dovolj sredstev. Ugotovitve na primer kažejo, da so Kambodža, Malavi, Mongolija in Ruanda od leta 2000 za več kot 75 odstotkov zmanjšale umrljivost otrok, mlajših od 5 let.
Toda podatki kažejo tudi, da je kljub temu napredku pred nami še dolga pot do tega, da se izognemo smrtim otrok in mladostnikov, ki bi jih bilo mogoče preprečiti. Poleg 4,9 milijona smrti otrok pred 5. letom starosti (od tega je bila skoraj polovica novorojenčkov), je umrlo tudi 2,1 milijona otrok in mladostnikov, starih od 5 do 24 let. Večina teh smrti je bila zabeležena v podsaharski Afriki in južni Aziji.
Te tragične izgube življenj so predvsem posledica vzrokov, ki jih je mogoče preprečiti ali zdraviti, kot so prezgodnji porod, zapleti ob porodu, pljučnica, driska in malarija. Veliko življenj bi lahko rešili z boljšim dostopom do visokokakovostnega primarnega zdravstvenega varstva, vključno s cepljenjem, prisotnostjo usposobljenega zdravstvenega osebja ob rojstvu, podporo zgodnjemu in nadaljnjemu dojenju ter z diagnosticiranjem in zdravljenjem otroških bolezni.
»Napredek je dobrodošel, a vsako leto na milijone družin še vedno doživi uničujočo bolečino ob izgubi otroka, pogosto že v prvih dneh po njegovem rojstvu,« je povedal dr. Tedros Adhanom Ghebreyesus, generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije. »To, kje se otrok rodi, ne bi smelo določati, ali bo živel ali umrl. Ključnega pomena je izboljšati dostop do kakovostnih zdravstvenih storitev za vsako žensko in otroka, tudi v kriznih žariščih in na oddaljenih območjih.«
Izboljšanje dostopa do kakovostnih zdravstvenih storitev in preprečevanje smrti otrok, ki jih je mogoče preprečiti, zahteva naložbe v izobraževanje, delovna mesta in dostojne delovne pogoje za zdravstvene delavce, ki zagotavljajo primarno zdravstveno varstvo, vključno z zdravstvenimi delavci v lokalnih skupnostih.
Kot zaupanja vredni člani skupnosti imajo zdravstveni delavci namreč pomembno vlogo pri doseganju otrok in družin z zdravstvenimi storitvami, ki rešujejo življenja, kot so cepljenje, testiranja in zdravila za smrtonosne, a ozdravljive bolezni, ter prehranska podpora. Ti zdravstveni delavci bi zato morali biti del primarnega zdravstvenega varstva, ter pošteno plačani, dobro usposobljeni in opremljeni s sredstvi za zagotavljanje najvišje kakovosti zdravstvene oskrbe.
Študije kažejo, da bi se umrljivost otrok v državah z največjim tveganjem lahko znatno zmanjšala, če bi v lokalni skupnosti intervencije za preživetje otrok dosegle tiste, ki jih najbolj potrebujejo. Že samo ta sveženj ukrepov bi rešil na milijone otrok in zagotovil oskrbo bližje domu. Za izboljšanje zdravja in preživetja otrok je potrebno celovito obvladovanje otroških bolezni – zlasti glavnih vzrokov smrti pri novorojenčkih, akutnih okužb dihal, driske in malarije.
»Letošnje poročilo je pomemben mejnik, ki jasno kaže, da manj otrok umre pred svojim petim rojstnim dnevom, kot v preteklosti,« je povedal dr. Juan Pablo Uribe, globalni direktor za zdravje, prehrano in prebivalstvo pri Svetovni banki in direktor Globalnega finančnega sklada za ženske, otroke in mladostnike. »A to preprosto ni dovolj. Napredek moramo pospešiti z več naložbami, s sodelovanjem in z osredotočenostjo, če se želimo izogniti smrtim otrok, ki bi jih bilo mogoče preprečiti, in se držati naše globalne zaveze. Vsem otrokom dolgujemo dostop do enakega zdravstvenega varstva in enakih možnosti, ne glede na to, kje so rojeni.«
Medtem ko globalne številke kažejo dobrodošle znake napredka, obstajajo tudi resne grožnje in neenakosti, ki ogrožajo preživetje otrok v mnogih delih sveta. Te grožnje vključujejo naraščajočo neenakost in gospodarsko nestabilnost, nove in dolgotrajne konflikte, vse večji vpliv podnebnih sprememb in posledice covida-19, kar bi lahko povzročilo stagnacijo ali celo regresijo oz. nazadovanje dosežkov in nadaljnje nepotrebne smrti med otroki.
Otroci, rojeni v najrevnejših gospodinjstvih, imajo dvakrat večjo verjetnost, da bodo umrli pred petim letom starosti, v primerjavi z najbogatejšimi gospodinjstvi, medtem ko je za otroke, ki živijo v nestabilnih ali konfliktnih okoljih, skoraj trikrat večja verjetnost, da bodo umrli pred svojim petim rojstnim dnevom kot otroci drugje.
»Nove ocene kažejo, da krepitev dostopa do visokokakovostne zdravstvene oskrbe, zlasti ob rojstvu, pomaga zmanjšati umrljivost otrok, mlajših od 5 let,« je povedal Li Junhua, generalni podsekretar Združenih narodov za ekonomske in socialne zadeve. »Čeprav so mejniki pri zmanjševanju umrljivosti otrok pomembni za sledenje napredku, bi nas morali tudi spomniti, da so potrebna nadaljnja prizadevanja in naložbe za zmanjšanje neenakosti in izogib smrtim med novorojenčki, otroki in mladimi po vsem svetu, ki jih je mogoče preprečiti.«
S sedanjo hitrostjo napredka namreč 59 držav ne bo doseglo zastavljenega cilja trajnostnega razvoja glede umrljivosti otrok do 5 let, 64 držav pa ne bo doseglo cilja glede umrljivosti novorojenčkov. To pomeni, da bo po ocenah do leta 2030 še vedno 35 milijonov otrok umrlo pred svojim petim rojstnim dnevom, večinoma v podsaharski Afriki in južni Aziji ali v državah z nizkimi in nižjimi srednjimi dohodki.
Poročilo opozarja tudi na velike vrzeli v podatkih, zlasti za podsaharsko Afriko in južno Azijo, ki se soočata z visoko umrljivostjo. Podatke in statistične sisteme je treba izpopolniti oz. izboljšati, če želimo učinkoviteje spremljati preživetje in zdravje otrok, vključno s kazalniki umrljivosti in zdravja prek anket v gospodinjstvih, registracije rojstev in smrti prek informacijskih sistemov za upravljanje zdravja, registrov prebivalstva in vitalnih statistik.
