Astma je ena najpogostejših kroničnih nenalezljivih bolezni, ki prizadene več kot 260 milijonov ljudi in je vsako leto odgovorna za več kot 450 tisoč smrti po vsem svetu, od katerih bi jih večino lahko preprečili, ob svetovnem dnevu boja proti astmi opozarjajo v Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (Zbornica - Zveza).
Dodali so, da Gina letos zdravstvene delavce poziva, da povečajo svojo ozaveščenost o obolevnosti in umrljivosti zaradi astme ter o objavljenih dokazih o učinkovitem obvladovanju astme, da bodo lahko svojim bolnikom zagotovili zanesljive informacije in optimalno zdravljenje. Odločevalce in farmacevtsko industrijo pa poziva, naj povečajo svojo ozaveščenost o astmi in obstoju visoko učinkovitih zdravil za obvladovanje astme ter naj podprejo prizadevanja za zagotovitev okolju prijaznih inhalacijskih zdravil v vseh državah.
Ključne teme, o katerih je potrebno izobraževanje, so premajhna ali netočna diagnoza, premajhna uporaba protivnetnih inhalacijskih kortikosteroidov, prekomerna uporaba in pretirano zanašanje na inhalatorje s kratkodelujočimi beta2-agonisti ter slabo prepoznavanje bolnikov, ki potrebujejo specialistično oceno in nadaljnjo obravnavo. Opozarjajo, da se 90 odstotkov smrti zaradi astme zgodi v državah z nizkimi in srednjimi dohodki, kjer primanjkuje zdravil za inhaliranje in inhalatorjev, ki vsebujejo kortikosteroide, so zapisali v sporočilu za javnost.
Astma se lahko pojavi v katerem koli obdobju življenja, vendar je pogostejša pri otrocih. Gre za kronično vnetje dihalnih poti, ki večinoma povzroči zadihanost, težko sapo in piskanje v prsnem košu. Natančen vzrok za nastanek te bolezni ni znan, vemo pa, da jo lahko poslabšujejo različni dejavniki, kot so onesnažen zunanji in notranji zrak, prisotnost alergenov (plesni, pršice, dlaka hišnih ljubljenčkov) in cigaretni dim. Nezdravljena astma lahko vodi v preoblikovanje dihalnih poti, trajno okvaro pljuč, v najhujših primerih celo v smrt, pa so sporočili z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik.
"Ko pacientu diagnosticiramo astmo, mu povemo slabo in dobro novico. Slaba je, da gre žal za kronično neozdravljivo pljučno bolezen in da bo vnetje stalno prisotno. Dobra novica pa, da lahko z zdravili, ki jih predpišemo glede na težo bolezni, astmo zelo dobro obvladujemo. Ob rednem in pravilnem jemanju predpisane terapije ima pacient normalno kakovost življenja in se lahko ukvarja z vsemi stvarmi, ki ga veselijo. Tudi nekateri profesionalni športniki imajo astmo, kot na primer David Beckham, saj dobro urejena astma ni nobena omejitev za šport, rekreacijo in potovanja," je prepričan vodja Alergološke enote na Kliniki Golnik Peter Kopač.
Da je poučenost bolnikov o tej bolezni ključnega pomena, je prepričana tudi diplomirana medicinska sestra Maja Zrnić, ki na Kliniki Golnik vodi šolo astme. "Pacient z astmo ima lahko najboljši in najnovejši vdihovalnik, a če ne pozna bolezni in pravilne tehnike njegove uporabe, je vse zdravljenje zaman in je treba bolezen zdraviti bolj 'agresivno', kar ima lahko za posledico ogromno stranskih učinkov ali pa se bolezen celo usodno konča," so njene besede zapisali v sporočilu za javnost.
