Stališče Svetovne zdravstvene organizacije je, da so majhne količine UV-sevanja koristne za zdravje in imajo bistveno vlogo pri nastajanju vitamina D, vendar za vzdrževanje ustrezne ravni vitamina D v telesu v poletnem času zadostuje že do 15 minut izpostavljanja soncu na sicer že izpostavljenih delih telesa od dvakrat do trikrat tedensko.
Dolgotrajna izpostavljenost UV-sevanju lahko vodi v resna obolenja, nenazadnje tudi v smrt zaradi kožnega raka ali toplotne obremenitve. Po podatkih Mednarodne organizacije dela in Svetovne zdravstvene organizacije je skoraj vsaka tretja smrt zaradi kožnega raka posledica izpostavljenosti UV-sevanju, so na NIJZ zapisali na svoji spletni strani.
Po podatkih Mednarodne agencije za raziskovanje raka se Slovenija uvršča med države, kjer je delež kožnega melanoma, povezanega z UV-sevanjem, okoli 90-odstoten. Glede na pojavnost kožnega melanoma je Slovenija na osmem mestu med državami Evropske unije. V Sloveniji za kožnim nemelanomskim rakom letno zboli okoli 3000 ljudi, z invazivno obliko kožnega melanoma pa skoraj 700. Sončenje je še posebej tvegano za otroke, saj naj bi velika izpostavljenost soncu do 10. leta starosti skoraj podvojila tveganje za kožnega raka kasneje v življenju.
Na NIJZ zato vsem priporočajo, da v poletnih mesecih poskrbijo za ustrezno zaščito pred soncem. Med 10. in 17. uro, ko je moč sončnih žarkov največja, priporočajo omejitev izpostavljenosti soncu. Svetujejo, da poiščemo senco in se zaščitimo s primernimi oblačili, pokrivali in očali. Za predele kože, ki jih ne moremo zaščititi z oblačili uporabimo sredstva za zaščito kože pred soncem. Zdrave porjavelosti ni, medtem opozarjajo. Zagorela polt je znak, da se koža ščiti pred nadaljnjo poškodbo z UV-sevanjem.
UV-sevanje povzroča tudi akutne in kronične okvare oči, med prve spada snežna slepota, med slednje pa prezgodnji nastanek sive mrene, degenerativne spremembe na roženici in veznici. Od pet do deset odstotkov kožnih rakov se pojavi na vekah. Zato se je treba zaščititi s pokrivali in s sončnimi očali, izjema so le otroci do 10. leta starosti, kjer je uporaba sončnih očal priporočljiva le v ekstremnih svetlobnih pogojih, kot so visoka nadmorska višina in ob vodi.
Ves čas pa naj otroci uporabljajo kapice s ščitnikom in strešice na vozičku in seveda upoštevajo vsa ostala priporočila za zaščito pred UV-sevanjem. Na NIJZ medtem opozarjajo, da se UV-sevanje odbija tudi od velikih površin, kot so skale, pesek in morje.
Na NIJZ medtem opozarjajo tudi, da je zaščita pred soncem zelo pomembna tudi v delovnem okolju na prostem. Delodajalci lahko izvajajo ukrepe, kot so zgodnejši začetek dela, deljen delavnik, opravljanje težjih nalog zgodaj zjutraj, omogočanje dela v senci ter uvedba več pogostejših odmorov v senci z zagotovljeno svežo vodo. Zaradi dolgotrajnega dela na soncu pri visokih temperaturah lahko pride do dehidracije, zmanjša se delovna zmožnost, pade koncentracija, poveča se utrujenost in izčrpanost, začnejo se pojavljati napake, kar pa vodi v nezgode pri delu.
