Ti so po prejetem zdravilu zaščiteni pred okužbo, zato posebni dodatni ukrepi niso potrebni. Osebe, ki niso opredeljene kot tesni kontakti, ne potrebujejo zaščite z zdravili, saj je tveganje za prenos okužbe zunaj ožjega družinskega okolja izredno majhno.
Meningokoki so bakterije, ki pri ljudeh povzročajo različna vnetja. Nevarno je predvsem vnetje možganskih ovojnic in sepsa (zastrupitev krvi), ki ima lahko izredno hiter potek in se kljub zdravljenju lahko konča s smrtjo bolnika.
Bolezen se prenaša z neposrednim tesnim stikom z bolnikom in preko kapljic, ki vsebujejo izločke iz nosu in žrela okuženih oseb. Nekateri ljudje imajo bakterije v nosu ali žrelu in sami nimajo nobenih težav, kljub temu pa lahko bakterije prenesejo na druge osebe.
Za prenos okužbe je potreben neposreden tesen stik z bolnikom na razdalji manj kot 1,5 metra z možnostjo stika z izločki iz bolnikovih ust ali nosu – torej intimno poljubljanje, uporaba istega jedilnega pribora, kozarcev in zobne ščetke, daljši neposreden stik obraz proti obrazu ob kašljanju, kihanju, glasnem govorjenju. Pri osebah, ki so bile v tesnem stiku z bolnikom z invazivno meningokokno boleznijo, preprečujemo okužbo s preventivnim jemanjem zdravil.
Epidemiologi so tako identificirali in zaščitili 68 tesnih kontaktov. Zaščito so prejeli vsi ožji družinski člani, zdravstveno osebje, ki je bilo v tesnem stiku z bolnikom pri opravljanju visoko tveganih posegov, ter sodelavci v kolektivu, ki so bili v tesnem stiku z bolnikom na delovnem mestu in v prostem času. Vir okužbe primera še ni opredeljen, je pa imel bolnik dejavnike tveganja za težji potek okužbe.
Kontakti so po prejetem zdravilu zaščiteni pred okužbo, zato posebni dodatni ukrepi niso potrebni. Osebe, ki niso opredeljene kot tesni kontakti, ne potrebujejo zaščite z zdravili, saj je tveganje za prenos okužbe izven ožjega družinskega okolja izredno majhno.
