Zdravnik Angel Durantez, eden vodilnih strokovnjakov za preprečevanje staranja, poudarja, da ima genetika v povprečju le okoli 30-odstotni vpliv na življenjsko dobo. Ključno vlogo igra okolje, v katerem živimo, ter naše vsakodnevne navade. Med dejavnike, ki skrajšujejo življenje, uvršča stres, pomanjkanje gibanja, predelano hrano, kajenje in onesnaženje.
Modre cone si delijo več skupnih značilnosti, ki lahko služijo kot navdih tudi za prebivalce drugih delov sveta. Najpomembnejše med njimi so tesne družinske vezi, skupnostna povezanost in vsakodnevna skrb za medsebojno pomoč. Prebivalci teh območij živijo mirneje, pogosto pripadajo verskim skupnostim, v svojo rutino pa vključujejo tudi popoldanski počitek in meditacijo.
Gibanje je v teh družbah naravni del življenja. Ne gre za obisk telovadnic, temveč za stalno aktivnost med vsakodnevnimi opravili – obdelovanje vrta, hoja, ribolov, vožnja s kolesom. Na ta način sledijo načelu NEAT, ki pomeni porabo energije skozi aktivnosti, ki niso strukturirana vadba.
Hrana v modrih conah temelji na rastlinski prehrani, bogati z zelenjavo, stročnicami in sadjem. Meso uživajo redko, večinoma iz domače reje. Ena od navad, ki prispeva k dolgoživosti, je tudi pravilo 80 odstotkov – jedo le toliko, da se ne nasitijo popolnoma. Večerje so lahke in zgodnje.
V večini teh krajev je običajno tudi, da se prebivalci ob koncu dneva družijo ob kozarcu vina. Toda kot opozarja dr. Durantez, je prav prijateljstvo, ne alkohol, tisto, kar najbolj koristi zdravju. Ob tem dodaja, da stoletniki, ki kljub razvadi dočakajo visoko starost, to dolgujejo predvsem genetski zasnovi.
Zdrav življenjski slog se v teh skupnostih ohranja tudi zato, ker je družbeno sprejet. Obkroženi so z ljudmi s podobnimi navadami, živijo v sredozemskem podnebju in pogosto na otokih ali bolj izoliranih območjih, kjer jih moderne razvade dosežejo počasneje. A tudi ta območja se spreminjajo. Z vdorom hitre hrane, onesnaženja in sodobnih navad se modri način življenja postopno izgublja, mlajše generacije pa pogosto ne nadaljujejo tradicije.
Vendar ni treba, da bi se preselili na oddaljen otok, da bi živeli dolgo. Ključno je, da uvedemo zdrave navade v vsakdanje življenje. Zmanjšati stres, več se gibati, jesti manj in bolj kakovostno, ter graditi trdne odnose – to so temelji dolgega in kakovostnega življenja, ne glede na to, kje živimo.