Nove tehnologije in napredne raziskave so omogočile odkritje teh genov v regijah DNK, za katere je veljalo, da ne sodelujejo pri kodiranju proteinov. Raziskave so pokazale, da lahko nekatere izmed teh regij ustvarjajo RNA in posledično proteine z le nekaj aminokislinami. Številni takšni proteini so bili že prej opaženi v rakavih celicah, kar nakazuje njihov možen pomen pri razvoju bolezni.
Po analizi podatkov iz več kot 95.000 eksperimentov, ki so proučevali kodiranje proteinov, so znanstveniki odkrili 7.264 novih genskih setov. Približno četrtina teh setov lahko ustvari proteine, kar pomeni dodatek vsaj 3.000 novih genov v človeški genom. Raziskovalci pa verjamejo, da je skritih genov še več, morda celo na desettisoče.
Raziskave so potrdile, da imajo ti geni velik biomedicinski pomen, predvsem v imunoterapijah raka. "Njihova odkritja so lahko ključna za razvoj celičnih terapij in terapevtskih cepiv," poudarjajo strokovnjaki. Poleg tega so nekateri od teh genov povezani z virusi, drugi pa so opaženi izključno v rakavih celicah, kar odpira vrata za bolj ciljno usmerjene terapije.
"Vsakič, ko odkrijemo nekaj tako pomembnega, smo korak bližje razvoju novih vrst zdravil za bolnike z rakom," pravi nevro-onkolog, ki se ukvarja z raziskavami teh mini-proteinov.
To odkritje razkriva, kako nepopolno je bilo naše dosedanje razumevanje človeškega genoma. Raziskovalci opozarjajo, da je treba genetsko knjižnico dopolniti, saj se zdi, da številne subtilne genetske značilnosti še čakajo na odkritje.
Prepoznava teh genov bi lahko preoblikovala naš pristop k diagnostiki in zdravljenju bolezni ter razširila razumevanje človeškega genoma na povsem nov nivo. "Ti odkriti geni so le vrh ledene gore," pravijo raziskovalci in poudarjajo, da je še veliko prostora za nadaljnje raziskave.
