V Lekarniški zbornici Slovenije tako kot nujno poudarjajo, da smo pozorni na potencialne neželene učinke zdravil. Gre namreč za bistven dejavnik pri učinkovitosti zdravljenja. Na to opozarja tudi letošnja kampanja »Kdo lahko poroča« ob mednarodnem tednu ozaveščanja o pomenu obveščanja o domnevnih neželenih učinkih zdravil, ki vključno z današnjim dnem poteka do petka, 12. novembra, in sicer na ravni Evropske Unije pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije.
V Lekarniški zbornici zato pozivajo vse zdravstvene delavce in paciente, da ob pojavu neželenih učinkov poročajo Nacionalnemu centru za farmakovigilanco pri Javni agenciji Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP). Na ta način je možna posodobitev varnostnega profila zdravila. »Čeprav se je nekaterim neželenim učinkom zdravil težko popolnoma izogniti, pa lahko z upoštevanjem pravilne uporabe zdravil številne med njimi preprečimo ali vsaj omilimo,« poudarja mag. Bojan Madjar, nacionalni koordinator projekta farmacevtske skrbi »Vprašaj o svojem zdravilu« pri Lekarniški zbornici Slovenije. Kot primer Madjar navaja navodilo, da določeno zdravilo vzamemo s hrano, s čimer vplivamo na izraženost neželenih učinkov v prebavilih. Drugi primer je jemanje zdravila ob določenem delu dneva, npr. zdravila z učinkom uspavanja vzamemo zvečer.
O pojavu domnevnega neželenega učinka lahko bolnik poroča sam, priporočljivo pa se je prej o tem posvetovati z zdravstvenim delavcem, npr. s farmacevtom ali zdravnikom. V Lekarniški zbornici ob poročilu posameznikom svetujejo, da imajo ob tem s sabo kartico zdravstvenega zavarovanja ali novo biometrično osebno izkaznico, ki farmacevtu omogoča dostop do podatkov o pacientovih zdravilih. Če ima pacient v okviru brezšivne skrbi osebno kartico zdravil, je ta dokument lahko v pomoč tudi v takem primeru.
S poročanjem o domnevnem neželenem učinku prispevamo pomembne podatke za zaznavanje tako imenovanih varnostnih signalov in oceno razmerja med koristjo in tveganjem zdravil. V prihodnje bo zaradi tega zdravljenje z zdravili varnejše za vse paciente.
V Sloveniji imamo 350 lekarn na primarni ravni zdravstvene dejavnosti in 27 bolnišničnih lekarn, ki delujejo skladno z Zakonom o lekarniški dejavnosti. Osnovni namen lekarniške dejavnosti je namreč zagotavljanje kakovostne in učinkovite preskrbe z zdravili in drugimi izdelki za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja ter svetovanje glede njihove varne, pravilne in učinkovite uporabe, pacientom in ostalim zdravstvenim delavcem. Poleg tega pa lekarniška dejavnost zagotavlja tudi farmacevtsko obravnavo pacientov za ohranjanje zdravja in doseganje pričakovanih kliničnih, humanističnih in ekonomskih izidov zdravljenja z zdravili.
