Mednarodna dneva sta priložnost za vprašanje, kako svet doživljajo tisti, prikrajšani za vid, ki ga ostali jemljejo kot samoumevnega, so sporočili v Zvezi društev slepih in slabovidnih. "Tako kot vsi člani družbe, si tudi slepi in slabovidni želijo čim večje neodvisnosti, mobilnosti in dostopnosti," so zapisali v zvezi.
Predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Matej Žnuderl je za STA dejal, da slepi in slabovidni težje dostopajo do informacij na spletiščih in do avdiovizualnih medijskih vsebinah.
Težave imajo tudi zaradi neustrezno urejenih cest in sistema javnega prometa. Tako se slepi in slabovidni med drugim težko orienirajo na ljubljanski avtobusni postaji, kjer so postajališča samo zarisana. Prav tako imajo težave v avtobusih, ki potnikom ne najavljajo naslednje avtobusne postaje. Povezav v medkrajevnem prevozu pa pogosto sploh ni, pri čemer po besedah Žnuderla izstopa Savinjska dolina.
Slepi in slabovidni si najbolj pomagajo z belo palico. Zelo dragocen pripomoček je tudi brajica, ki jim omogoča branje in pisanje ter je bistven za dostop do informacij, komunikacijo in vključenost v družbo.
Brajico je leta 1824 razvil Louis Braille, ki je oslepel pri štirih letih zaradi poškodbe. Braille, ki se je šolal v francoskem zavodu za slepe v Parizu, je pisavo razvil, potem ko se je seznanil s pisavo Charlesa Barbierja, ki so jo francoski vojaki uporabljali za posredovanje informacij.
Zveza društev slepih in slabovidnih bo danes v Knjižnici slepih in slabovidnih Minke Skaberne v Ljubljani predstavila nov priročnik za poučevanje brajice. V torek, na dan bele palice, pa v bodo v ljubljanskem Šentjakobskem gledališču pripravil recital.
