Na NIJZ ob svetovnem dnevu opozarjajo, da se črevesne nalezljive bolezni, okužbe in zastrupitve s hrano pogosto prenašajo preko kontaminiranih rok, ki so glavni prenašalec mikrobov na različne površine in ljudi, zato je higiena rok zelo pomembna. Še posebej pomembno je dosledno in vestno umivanje rok v času epidemij različnih obolenj.
Najpogostejši načini prenosa mikroorganizmov so z nečistih predmetov, kot so kljuke, pipe, ročaji, odpadki in embalaža, iz nosu, ust, oči, lasišča, z rok drugih ljudi, z živali ali z živil na roke oziroma z rok na živila.
Opozarjajo, da je roke treba umiti vedno, ko so umazane, po kihanju, kašljanju, brisanju nosu, dotikanju kože obraza, lasišča in las ter po uporabi stranišča in ob prihodu domov. Roke je treba umiti tudi pred, med in po rokovanju z živili, pred jedjo in pred hranjenjem otroka, pred in po previjanju dojenčka ter pred in po oskrbi in hranjenju bolnika.
Na NIJZ priporočajo še, da roke umijemo po dotikanju živali, po rokovanju z embalažo in odpadki, po opravljenem čiščenju ter pred in po uporabi zaščitnih rokavic.
Pojasnjujejo še, da je treba roke umiti pravilno. Najprej odstranimo ves nakit, roke zmočimo s toplo vodo in nanesemo tekoče milo. Milimo vsaj 15 sekund, in sicer vse površine rok, torej dlani, prste, medprstne prostore, hrbtišče rok, zanohtje in zapestje ter nato milo temeljito speremo. V domačem okolju lahko roke obrišemo s svojo čisto, suho bombažno brisačo, ki jo pogosto menjamo in operemo, v kuhinji pa v papirnato brisačo. Pipo zapremo z brisačo ali komolcem, so še zapisali na NIJZ.
