Delež oseb z demenco v Sloveniji je že nekaj let višji od povprečja 38 držav članic Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). Na NIJZ do leta 2040 predvidevajo porast obolenj z demenco.
Porast obolenj z demenco je povezan zlasti s hitrim staranjem družbe. "Demenca ni naravni pojav starosti, temveč bolezen možganov," je poudarila Lovrenčič. S starostjo se tveganje za razvoj demence zgolj poveča. Pri starejših od 65 let je stopnja tveganja pet odstotokov, pri starejših od 85 let pa kar 30 odstotkov.
Po prvotni oceni NIJZ naj bi zdravljenje in oskrba oseb z demenco povzročala skupne stroške v višini nekaj sto milijonov evrov letno. Ti stroški se porazdelijo med zdravstvene ustanove, socialne storitve ter oskrbovalce oseb z demenco. Največji del stroškov nosijo oskrbovalci, v večini primerov so to družinski člani. "Domači skrbi za bližnje z demenco v povprečju namenijo vsaj pet ur dnevno. Zanje ni prostih dni, nimajo prostih sobot in nedelj," je izpostavila Lovrenčič.
Učinkovitih zdravil za demenco še ni, nekatera zdravila zgolj pomagajo lajšati simptome bolezni, je na novinarski konferenci izpostavila upokojena nevrologinja Vida Drame Orožim. "Vzroki za obolenje so raznoliki, mednje spadajo genetski dejavniki, raznolike okužbe in obolenja srčno-žilnega sistema," je še dodala. Zato priporoča, da se posebno pozornost posveča zdravemu prehranjevanju, ustreznim spalnim navadam in rednemu gibanju.
Svetovni dan Alzheimerjeve bolezni zaznamujemo 21. septembra. Alzheimerjeva bolezen je najpogostejši vzrok demence, ki prizadene človekove možgane, to pa vpliva na posameznikove motnje spomina, spremembe v razpoloženju in vedenju, težave z mišljenjem ali govorom.
