Z raziskavo na podlagi slovenskega sistema spremljanja telesne zmogljivosti (SLOfit) so profesorji Maroje Sorić, Gregor Jurak in Gregor Starc s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani ter doktorski študent zagrebške Kineziološke fakultete Antonio Martinko želeli odkriti, kako dolgoročno škodljivo so omejitve in dolgo zapiranje šol v resnici preoblikovali vedenje otrok, so sporočili s fakultete za šport.
Na vzorcu 41.330 otrok iz vseh regij Slovenije, starih od pet do 17 let, so od leta 2019 do 2022 zato preučili spremembe v več komponentah telesne zmogljivosti, kot so moč, srčno-žilna vzdržljivost, koordinacija in gibljivost. Dobljene trende so nato po spolu primerjali glede na stopnjo prehranjenosti otrok.
Rezultati so pokazali, da se je splošna raven telesne zmogljivosti otrok in mladostnikov med letoma 2019 in 2020 izrazito znižala, ne glede na njihovo predhodno telesno maso. Njen največji upad pa so vendarle zabeležili pri otrocih z običajno in prekomerno telesno maso. Med letoma 2020 in 2022 se je telesna zmogljivost pri vseh sicer nekoliko izboljšala, a v primerjavi z letom 2019 oziroma pred epidemijo v večini skupin še naprej ostala precej nižja, razen pri dečkih z debelostjo.
Posledice protikoronskih ukrepov po njihovih navedbah tako še vedno niso izzvenele, komponente, ki v največji meri vplivajo na upad telesne zmogljivosti, pa so slabša srčno-dihalna vzdržljivost, moč nog, moč upogibalk trupa in moč rok in ramenskega obroča.
Hud upad, ki se v večini starostnih skupin mladih še ni približal ravni pred pandemijo, tako, kot poudarjajo, "zahteva nujne intervencijske pobude, ki bodo mladim zagotovile številne priložnosti za redno gibanje".
"Ugotovitve pričujoče študije, z zagotavljanjem podatkov za skupine, ki temeljijo na spolu in indeksu telesne mase, pa lahko oblikovalcem politik in izvajalcem javnega zdravja omogočijo, da oblikujejo učinkovitejše intervencije, prilagojene posebnim skupinam otrok, s poudarkom na najranljivejših. To so dekleta s prekomerno telesno maso ali debelostjo," so navedli.
Dodali so, da bi ti nujno potrebni odzivi lahko vključevali širok nabor pobud, kot na primer spodbujanje prijetne telesne dejavnosti ter zdravih prehranjevalnih in spalnih navad, uvedba ukrepov za zmanjšanje sedečega vedenja in časa, preživetega pred zaslonom, zagotavljanje širokih možnosti za gibanje in razvijanje telesne pismenosti.
