Podatki kažejo na precejšnje razlike med državami, vendar se je število preskušanj zmanjšalo v skoraj vseh državah - v Sloveniji v zadnjih petih letih za skoraj desetino. To kaže na sistemski problem v regiji, so v sporočilu za javnost zapisali pri Mednarodnem forumu znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb.
Evropa je na primer počasnejša od ZDA pri vzpostavljanju in dostopu do preskušanj na vseh preučevanih področjih zdravljenja - onkologiji ter nalezljivih in redkih boleznih. Potreba po izvajanju preskušanj v več državah predstavlja izziv za Evropo, medtem ko imata zlasti ZDA in Kitajska koristi od večjega števila bolnikov, so opozorili.
Evropska zveza farmacevtskih industrij in združenj ter združenje Vaccines Europe si zato po navedbah mednarodnega foruma prizadevata, da bi države članice EU in Evropska komisija ukrepale ter trende ustavile in obrnile. "Za izboljšanje ekosistema kliničnih preskušanj je potrebno upoštevati številne dejavnike, od zmanjšanja regulatorne zapletenosti do poenostavitve in uskladitve postopkov sklepanja pogodb," so poudarili.
Nujno je po njihovem prepričanju treba tudi uresničiti obljube uredbe EU o kliničnem preskušanju, da se poenostavijo, pospešijo in uskladijo postopki v državah članicah. Povečati je treba zmogljivosti za opravljanje kliničnih preskušanj in izboljšati infrastrukturo ter zmanjšati ozka grla z boljšo, so navedli.
Kot primer so izpostavili Španijo, ki je leta 2023 na področju kliničnih preskušanj prehitela Nemčijo. V zadnjem desetletju so se naložbe farmacevtske industrije v klinična preskušanja v Španiji povečale s povprečno letno stopnjo 5,7 odstotka oziroma s 479 milijonov evrov v letu 2012 na 834 milijonov evrov v letu 2022. Med dejavniki, ki privabljajo naložbe, so našteli zmogljivosti španskega zdravstvenega sistema, uspešno in pravočasno izvajanje uredbe o kliničnih preskušanjih ter učinkovit model sodelovanja pri komercialnih in nekomercialnih preskušanjih.
