»Kava vam ne daje energije, samo zavaja možgane,« poudarja Ortonobes v enem svojih zadnjih videoposnetkov na družbenih omrežjih. Po njenem mnenju kofein deluje predvsem kot preobleka za utrujenost, ne pa kot njen zdravilo.
Glavno vlogo ima pri tem adenozin – molekula, ki jo telo naravno proizvaja čez dan in postopoma ustvarja občutek zaspanosti. Ko kofein vstopi v telo, zavzame mesta adenozinskih receptorjev in prepreči, da bi ti prenesli signal za počitek. »Zato se zdi, da imamo energijo, čeprav je telo v resnici utrujeno. Gre zgolj za izklop naravnega opozorilnega sistema,« razlaga strokovnjakinja.
Poleg tega kofein spodbuja sproščanje dopamina in norepinefrina, kar dodatno aktivira možgane in izboljša razpoloženje. A učinek je začasen – traja približno pet ur – in pogosto mu sledi znani »padec«, ko se adenozin znova nenadoma sprosti. Takrat se pojavijo zaspanost, pomanjkanje koncentracije in utrujenost.
Ravno ta ciklični vzorec lahko vodi v zasvojenost, opozarja Ortonobes. »Zato je pomembno, da ne presežemo 400 miligramov kofeina dnevno, kar ustreza približno štirim skodelicam kave,« priporoča. Ob tem poudarja, da ima kava v zmernih količinah tudi pozitivne učinke, med drugim lahko izboljša kognitivne funkcije in zmanjša tveganje za nekatere bolezni.
A uživanje kave v popoldanskem času strokovnjaki odsvetujejo, saj lahko moti spalne cikle in dolgoročno vpliva na kakovost spanja.