Prej ko pacient z možgansko kapjo prejme oskrbo, večja je verjetnost, da ne bo posledic ali da bodo te minimalne. V nasprotnem primeru se povečuje možnost resnih poškodb ali invalidnosti. Zato je ključno prepoznati simptome in pravočasno ukrepati.
Možganska kap je resna možgansko-žilna nesreča in eden glavnih vzrokov smrti v naši državi. Pojavi se, ko se prekine ali blokira pretok krvi v delu možganov, kar pomeni, da nevroni ne dobijo kisika in hranil, ki jih potrebujejo za preživetje. Od tod potreba po takojšnjem ukrepanju.
Med glavnimi simptomi, ki nas opozarjajo na morebitno možgansko-žilno nesrečo, so težave pri govoru in razumevanju drugih, ko se oseba izraža nerazumljivo, nepovezano ali uporablja besede, ki ne sodijo v ta kontekst. Otrplost, šibkost ali paraliza obraza, roke ali noge, ki pogosto prizadene samo eno stran telesa, je prav tako alarmanten znak. Osebe lahko doživijo nenadne težave z vidom na enem ali obeh očesih, kot so izguba vida na enem očesu, dvojni vid ali izguba vida na eni strani vidnega polja. Nenadna izguba koordinacije ali ravnotežja ter zelo močan in nenaden glavobol, drugačen od običajnih glavobolov, so dodatni simptomi, ki jih ne smemo spregledati. V nekaterih primerih se lahko pojavijo tudi težave pri hoji, občutek vrtoglavice ali neravnovesja.
Ob pojavu katerega koli od teh simptomov je treba takoj poiskati zdravniško pomoč in ne smemo čakati, da simptomi izginejo. Daljše čakanje lahko vodi do večje škode na možganskem tkivu. Včasih pa se lahko pojavijo tudi znaki, ki opozarjajo na možno bližnjo kap, kot je močan glavobol, ki se pojavi teden dni pred simptomi kapi, ali prehodni ishemični napad, ki je manjša kap, ki se sama razreši in ima blažje simptome.
Obstajata dve vrsti možganske kapi: ishemična kap, ki se pojavi v 80 % primerov, nastane pa, ko strdek prepreči ali ovira dotok krvi v možgane, ter hemoragična kap, ki se pojavi v 20 % primerov in nastane, ko poči ena od krvnih žil v možganih. Pomembno je poudariti, da se je v zadnjih 30 letih v zahodni Evropi stopnja umrljivosti zaradi možganske kapi znižala za več kot 68 %.
Starost ni edini dejavnik tveganja za to bolezen, saj je 15–20 % pacientov mlajših od 50 let, čeprav se pogosteje pojavlja po 65. letu starosti. Povečanje pojavnosti med ljudmi, starimi od 20 do 64 let, je povezano z nezdravim življenjskim slogom. V Evropi sta glavna dejavnika tveganja za možgansko kap visok krvni tlak in visok holesterol, oboje pa je mogoče nadzorovati. Hitrost, s katero je bila prejeta zdravniška pomoč ob prvih simptomih, močno vpliva na prognozo pacientov, zato nikoli ne smemo pozabiti, da gre za nujno medicinsko stanje.