Nevrolog José Manuel Moltó, član Španskega nevrološkega društva (SEN), poudarja, da je ta pojav pogost pri ljudeh, ki opravljajo ponavljajoče se delo z rokami, prav tako pa se pogosto pojavlja med nosečnostjo in se običajno popolnoma razreši po porodu.
Zdravljenje te motnje je odvisno od stopnje prizadetosti, saj gre za drugo pogosto kompresijsko nevropatijo zgornjih okončin. V primerih, ko se mravljinčenje pojavi, zdravnik Pedro Martínez-Ulloa, pridruženi zdravnik Oddelka za nevrologijo, opozarja, da je pomembno, da se simptomi ne ignorirajo. Otrplost rok se pogosto pojavi ponoči, kar je posledica nezavednega zavzemanja slabih položajev, ki stiskajo roke. Običajno ta neprijetnost hitro izgine, ko spremenimo položaj, a če se to pogosto dogaja ali se opazi tudi podnevi, je priporočljivo posvetovanje z zdravnikom.
Motnje perifernega živčnega sistema so najpogostejši vzroki otrplosti rok. Sindrom karpalnega kanala, ki povzroča kompresijsko nevropatijo medianega živca v zapestju, je eden najpogostejših vzrokov za vztrajno mravljinčenje v rokah. Martínez-Ulloa pojasnjuje, da gre za stiskanje medianega živca znotraj karpalnega kanala, kar predstavlja najpogostejšo fokalno kompresijsko nevropatijo, opaženo v klinični praksi, s prevalence v splošni populaciji med 1 in 5 odstotki. Ta motnja je pogosta pri ljudeh, ki pogosto uporabljajo roke, na primer tiste, ki dolgo tipkajo ali rokovajo s predmeti. Pri tem se simptomi mravljinčenja običajno pojavljajo v prvih treh prstih roke, lahko pa se razširijo tudi na preostali del roke ali proksimalno proti podlakti. Poleg tega lahko ta motnja povzroči tudi bolečine.
Otrplost rok se lahko sprva pojavi ponoči zaradi kompresije živcev, vendar se z napredovanjem simptomov lahko pojavijo tudi podnevi, zlasti med dejavnostmi, ki zahtevajo dolgotrajne položaje ali ponavljajoče se gibe rok. Zdravljenje te motnje je odvisno od stopnje prizadetosti. V blažjih primerih so običajno zadostni ukrepi za pravilno držo in uporaba pripomočkov, ki preprečujejo prisilne gibe upogibanja ali iztegovanja zapestja, kot so nočne opornice. V primerih hude prizadetosti ali odsotnosti odziva na konzervativno zdravljenje pa se lahko razmisli o kirurškem zdravljenju za dekompresijo živca.
Kompresijska nevropatija ulnarnega živca, ki se običajno pojavlja v komolcu, je še ena pogosta oblika te motnje. V tem primeru se simptomi čutijo predvsem na notranjem robu roke ter v četrtem in petem prstu. Zdravljenje je podobno kot pri sindromu karpalnega kanala, kar vključuje ukrepe za pravilno držo, komolčne opornice in včasih operacijo. Cervikalna radikulopatija, ki vključuje poškodbo živčne korenine, je lahko tudi vzrok mravljinčenja v rokah, pogostokrat posledica hernija diska ali artroze.
Brahialna pleksopatija se pojavi zaradi poškodb ali vnetnih procesov v brahialnem pleksusu, mreži živcev, odgovorni za pošiljanje živčnih signalov iz hrbtenjače v ramo, roko in dlan, kar lahko povzroči mravljinčenje. Periferna polinevropatija, ki opisuje poškodbo več perifernih živcev hkrati, se običajno najbolj kaže v oddaljenih delih telesa. V našem okolju sta najpogostejša vzroka sladkorna bolezen ali prekomerno uživanje alkohola.
Obstajajo tudi redkejši vzroki, povezani z motnjami centralnega živčnega sistema, kot so možgansko-žilne bolezni ali kap, ki lahko povzročijo mravljinčenje v rokah. Vnetne bolezni, kot so multipla skleroza ali sistemske avtoimunske bolezni, so lahko prav tako vzrok. Nevrološke motnje, kot so migrena z avro, lahko spremljajo prehodni nevrološki simptomi, vključno z mravljinčenjem.
Oba nevrologa priporočata obisk zdravnika, ko se mravljinčenje v rokah pogosto pojavlja ali ga spremljajo drugi simptomi, kot so izguba občutka, šibkost ali nerodnost rok. To je pomembno za raziskovanje vzroka in oceno morebitnega zdravljenja. Anamneza in telesni pregled sta ključna za določitev izvora senzoričnih simptomov, medtem ko lahko dodatne preiskave, kot so krvne preiskave in študije živčne prevodnosti, pomagajo v določenih okoliščinah.
Glavni vzrok za mravljinčenje v rokah so ponavljajoči se gibi in nepravilne drže, ki ustvarjajo pritisk na periferne živce. Da bi preprečili te težave, je priporočljivo izogibati se slabim položajem med spanjem, kot je spanje z rokami pod blazino ali upognjenimi zapestji. Dolgotrajni položaji upogibanja ali iztegovanja zapestja čez dan, na primer pri držanju mobilnega telefona ali delu z računalnikom, naj se prav tako zmanjšajo. Pravilno držanje med delom, redno izvajanje razteznih vaj ter pogosti odmori so ključni za sprostitev mišic in zmanjšanje pritiska na živce. Na koncu je dobro izogibati se dejavnikom tveganja, ki povečujejo možnosti stiskanja živcev, kot so debelost, sladkorna bolezen, hipotiroidizem in podhranjenost.
