Potek bolezni je nepredvidljiv, saj se obdobja izboljšanja izmenjujejo z nenadnimi izbruhi, ki jih pogosto sprožijo stres, prehrana ali spremembe v črevesni mikrobioti. Simptomi se razlikujejo glede na prizadeto območje in jakost vnetja, kar lahko oteži prepoznavanje bolezni.
Čeprav točen vzrok bolezni ni znan, se pojavlja vse več dokazov, da gre za posledico prepletanja genetskih, okoljskih in imunoloških dejavnikov. Imunski sistem bolnikov pogosto pretirano reagira na črevesne bakterije in s tem sproži dolgotrajno vnetje, ki poškoduje črevesno sluznico.
Diagnoza zahteva celostni pristop, ki vključuje kolonoskopijo, slikovne preiskave, laboratorijske teste in pogosto tudi odvzem vzorcev tkiva. Crohnova bolezen je po simptomih podobna ulceroznemu kolitisu, zato je pravilna diagnoza včasih zahtevna.
Zdravljenje ni usmerjeno v ozdravitev, temveč v nadzor simptomov in preprečevanje zapletov. Uporabljajo se zdravila za zmanjševanje vnetja in delovanje imunskega sistema, v hujših primerih pa je potrebna operacija. Zelo pomembne so tudi prehranske prilagoditve in podpora pri vsakdanjem soočanju z boleznijo.
Bolezen lahko močno vpliva na kakovost življenja. Pogosti izbruhi, stranski učinki zdravil in negotovost glede prihodnosti vplivajo tako na fizično kot psihično počutje bolnikov. Zato so poleg napredka v zdravljenju ključni tudi podporni programi, ki bolnikom pomagajo pri vsakodnevnem obvladovanju bolezni.
Raziskave še naprej iščejo bolj učinkovite in ciljno usmerjene terapije, ki bi lahko pripomogle k boljšemu obvladovanju bolezni ter zmanjšanju njenega vpliva na življenje ljudi.