Telo dobi hranila iz hrane, vendar to, koliko hranila zaužijemo, ni vedno enako temu, koliko ga telo dejansko lahko izkoristi. Na to vplivajo številni dejavniki, med njimi črevesna mikrobiota in sama sestava živil. Ena izmed teh hranilnih snovi je tudi cink, katerega biološka uporabnost je pri rastlinski prehrani nižja zaradi prisotnosti fitinske kisline, ki zavira njegovo absorpcijo. Zato so pri rastlinski prehrani potrebe po cinku bistveno večje.
Dnevne potrebe po cinku se razlikujejo glede na prehrano. Pri ženskah znašajo približno 7 miligramov na dan pri nizkem deležu rastlinske prehrane in 13 miligramov pri visoki rastlinski prehrani. Pri moških so te potrebe nekoliko višje – od 9 do 16 miligramov dnevno. Vendar je na embalažah živil in prehranskih dopolnil pogosto naveden zastarel podatek iz leta 1990, ki priporoča dnevni vnos 10 miligramov, kar lahko povzroči zavajajoče občutke zadostne pokritosti potreb.
Za tiste, ki se prehranjujejo pretežno rastlinsko, je tako nujno biti pozoren na vnos cinka. Čeprav je možno zadostiti potrebam po cinku z rastlinsko prehrano, je to zahtevno, zato mnogi strokovnjaki priporočajo, da se v prehrano vključijo tudi živalska živila. Ta zagotavljajo cink v obliki, ki jo telo lažje absorbira in uporabi.
Razlikovanje med vsebnostjo hranil v hrani in njihovo dejansko vrednostjo za telo je pomembno ne samo pri cinku, temveč tudi pri drugih hranilih. Pri ocenjevanju prehranskih in okoljskih vplivov različnih vrst hrane pogosto zanemarimo to razliko, kar lahko vodi v napačne zaključke, zlasti pri primerjavi rastlinskih in živalskih živil.
Prehranski znanstvenik Paolo Colombani, poudarja, da moramo biti pri presoji hranilne vrednosti živil kritični in pozorni, saj se dejanske potrebe telesa pogosto razlikujejo od splošnih priporočil. Za športnike in vse, ki želijo ohraniti optimalno zdravje, je razumevanje teh razlik ključnega pomena.