Mišični spomin je povezan tudi z adaptacijo centralnega živčnega sistema (CŽS) na trening, kar povečuje rekrutacijo motoričnih enot in s tem olajša aktivacijo predhodno treniranih mišic. Trening prav tako povzroča presnovne spremembe, ki prispevajo k hitrejšemu okrevanju.
Strokovnjaki opozarjajo, da je ohranjanje celičnih jeder ključno, saj le-ta omogočajo hitrejšo sintezo mišičnih beljakovin po dolgotrajni neaktivnosti. Značilno je, da športniki, ki se vrnejo k treningu po premoru, hitreje povrnejo prejšnjo raven zmogljivosti, kar olajša proces rehabilitacije po poškodbah.
Mišični spomin ni čarobna rešitev, temveč zahteva pravilen pristop k vadbi in prehrani. Športniki, ki so se predhodno ukvarjali s športom, lažje obnavljajo svojo telesno pripravljenost v primerjavi s tistimi, ki nikoli niso trenirali. To je posledica spomina, ki omogoča hitrejšo obnovo mišične mase in moči.
S ponavljajočimi se treningi se pričnejo dogajati spremembe na mišični in nevronski ravni, kar vodi v izboljšano koordinacijo in živčno-mišično delo. Te spremembe povečujejo sposobnost mišic za pridobivanje in shranjevanje energije med vadbo, kar še dodatno pripomore k hitrejšemu okrevanju po fizičnih naporih.
Raziskave še naprej preučujejo molekularne osnove mišičnega spomina in potrebujejo dodatne dokaze pri ljudeh, da bi bolje razumeli, kako lahko učinkovito izkoristimo to sposobnost za hitrejše obnavljanje telesne pripravljenosti po premorih.
