Najbolj ostro so bile prizadete Kitajska z do 54-odstotnimi dajatvami, EU z 20-odstotnimi in Srbija z 37-odstotnimi carinami. Kanado in Mehiko so carine za zdaj obšle zaradi prostotrgovinskega sporazuma USMCA, vendar bodo tudi ti državi v primeru preklica izjeme deležni 12-odstotnih dajatev.
Finančni trgi so na napovedi odgovorili z močnim padcem. Indeks Dow Jones je izgubil več kot 1000 točk, S&P 500 3,6 odstotka, tehnološki indeks Nasdaq pa 4,5 odstotka. Delnice podjetij, kot sta Tesla in Apple, so v podaljšanem trgovanju izgubile do sedem odstotkov vrednosti.
Zaskrbljenost so izrazili številni voditelji in organizacije. Italijanska premierka Giorgia Meloni je ukrep označila za napačno potezo, ki ne koristi nikomur, irski premier Micheal Martin pa je poudaril, da mora EU ukrepati sorazmerno in zaščititi interese svojih državljanov. Kanadski premier Mark Carney je napovedal povračilne ukrepe in zaščito kanadskih delavcev.
Negativno so se odzvale tudi ameriške gospodarske organizacije. Združenje predelovalne industrije je opozorilo na grožnje za vlaganja in delovna mesta, Wall Street Journal pa je ocenil, da bo ukrep škodljiv za konkurenčnost ZDA, omejeval inovacije in krepil vlogo lobistov.
Trump je carine utemeljil z zakonom iz leta 1977, ki predsedniku omogoča ukrepanje ob gospodarskih krizah. Kot krizo je označil velik zunanjetrgovinski primanjkljaj ZDA. Medtem ameriško finančno ministrstvo opozarja druge države, naj ne uvajajo protiukrepov, saj bi to lahko privedlo do nevarne eskalacije.