Za kristjane se začenja osrednje dogajanje velike noči
Z velikim četrtkom se za kristjane po vsem svetu začenja osrednje dogajanje velike noči, ki predstavlja vrhunec cerkvenega leta. Dan zaznamujejo krizmena in večerne maše, ob katerih se verniki spominjajo Jezusove zadnje večerje in posvetitve evharistije.
Dopoldne škofje v cerkvah vodijo krizmeno mašo, med katero posvetijo sveta olja, ki jih duhovniki čez leto uporabljajo pri zakramentih krsta, birme, mašniškega posvečenja in bolniškega maziljenja. Duhovniki pri tem tudi obnavljajo svoje duhovniške obljube.
Zvečer sledi maša zadnje večerje, pri kateri je osrednji obred umivanja nog. Duhovnik ali škof izbranim vernikom umije in obriše noge, s čimer posnema Jezusovo dejanje do svojih apostolov in spominja na pomen služenja bližnjemu. S tem večerom se simbolično zaključuje 40-dnevni post, ki se je začel na pepelnico, in začenja veliki petek, dan strogega posta.
V Katoliški cerkvi je petkov post osredotočen na duhovno pripravo, zadržanost v prehranjevanju in odprtost za druge. Verniki se naj do sitega najedo le enkrat, meso pa se odsvetuje.
Evangelijani na veliki četrtek praviloma ne pripravljajo posebnih bogoslužij, saj evharistijo razumejo bolj simbolno. Pri pravoslavnih verniki obeležujejo dan z dopoldanskimi liturgijami in večernimi bdenji, med katerimi prebirajo 12 evangelijev, ki opisujejo Jezusovo trpljenje.
Letos vsi trije večji krščanski tokovi – katoličani, evangeličani in pravoslavni – veliko noč praznujejo istočasno, kar pomeni tudi usklajene obrede in sporočila teh dni, ki vodijo k nedeljskemu praznovanju vstajenja.